Vir: Družina
Včeraj
Romarska cerkev Marije Snežne na Svetini nad Celjem ob godu zavetnice, ko je dvodnevni romarski shod, ki mu pravijo tudi »šentoščevo« ali »šentoščevo slavje«, iz leta v leto privablja verne množice. Tako je bilo tudi v soboto, 1. avgusta, ko je bil glavni mašnik župnik iz Grosupljega Martin Golob, in podobno v nedeljo, 2. avgusta, ko je slovesno mašo daroval upokojeni škof Stanislav Lipovšek, obema pa se je pridružil župnik Vinko Kraljič in spovedniki. Obakrat je maši sledila procesija s kipom Marije Snežne na tronu (in z lučkami v soboto zvečer), vmes pete litanije Matere Božje, na koncu pa blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi. Igrala je Godba Svetina. Pred nedeljsko mašo so zapeli ljudski pevci iz Vitanja. Cerkev in oltar na prostem sta znova okrasila Fani in Ivan Ulaga. Na travniku pred cerkvijo so moški postavili dvaintrideset metrov visok mlaj. Glavna misel pridige škofa Lipovška je bila, da v nenehnem duhovnem boju med dobrim in zlim, svetlobo in temo, grehom in krepostjo, mirom in...
Jezuiti slovesno praznovali god sv. Ignacija Lojolskega
Zimska vrtnica – o Edith Stein
Za farno cerkvijo sv. Petra v Radovljici je obrambni stolp izpred turških časov. Nanj se naslanja nemški bunker iz druge svetovne vojne. Bunker je sedaj preurejen v kapelo, ki je posvečena sv. Edith Stein – Tereziji Benedikti. V kapeli so na ploščah pohorskega granita naslikani obrazi svetnice v različnih obdobjih njenega življenja in portreta papeža sv. Janeza Pavla ll. in sv. Terezije Avilske, svetnikov, povezanih z njenim življenjem. Portrete ja naslikal Branko Čušin. Slikanje je bila zanj molitev in ves čas je govoril, da je ta kapela izmoljena. Čeprav skromna, bolj podobna staremu bunkerju, je v njej veliko simbolike. Bunker je simbol vojne, trpljenja in tudi takratne Evrope. Zgodba o Edith Stein pripoveduje o življenju in trpljenju evropske žene v 20. stoletju. Že kot judovska deklica je v takratni antisemitski Nemčiji verjetno doživljala ponižanja, ki so verjetno vplivala tudi na to, da je postala kot gimnazijka ateistka in kasneje zaradi krivic,...
Božjepotni kompleks nad Podsredo je malo znani biser slovenske kulturne in duhovne dediščine. Zapuščenega in propadajočega nekateri želijo rešiti.
Začetki fotografije na Slovenskem (2): Janez Puhar (1814–1864)
Celjska Mohorjeva družba je izdala drugo knjigo v zbirki znanstvenih monografij Testes temporum (Priče časov); posvetila jo je Matevžu Ravnikarju (1776–1845), prenovitelju slovenske proze in tržaško-koprskemu škofu.
Samota me je okrepila, dala mi je dokončen pogum, da si upam prevzeti breme duhovniškega poklica.
bl. Karel Leisner
Pred časom sem prebral misel pisatelja Andréja Gida, ki pravi: »Človek ne odkrije nove dežele, če ne privoli, da za dolgo časa izgubi izpred oči vsako obalo.« Spomnila me je na Petra, ki je prvi med učenci privolil izgubiti obalo izpred oči. Ne le obalo, Peter zapusti celo čoln, zadnjo varnost. Toda tega ne stori zato, ker bi iskal pustolovščino. Na razburkano morje stopi, ker zasliši: »Pridi!«
Evangelist zapiše, da so valovi čoln dobesedno »mučili«. Grški izraz bi lahko poslovenili kot izmaličevali, trpinčili. To ni običajno premetavanje valov. Z isto besedo je opisan hromi služabnik, ki hudo trpi. Čoln je kakor bolnik. Učence hromi strah. Kmalu bo hromil tudi Petra. Tudi veter ni opisan kot nekaj brezosebnega. Ko Jezus pride, evangelij pravi, da se je veter »utrudil«. Kot da bi nehal napadati.
Pot skozi kaos
Vse pripovedovanje ustvarja vtis, da se narava vede kakor sovražna sila. Jezero postane podoba tistega prvinskega kaosa, ki ga Sveto pismo pozna že od začetka. Hebrejščina mor...
Ko je nekoč puščavnik Janez Pritlikavec sedel pred cerkvijo, so se okrog njega zbrali bratje menihi in ga spraševali o svojih mislih – skušnjavah. To je videl eden od starcev, padel v skušnjavo zavisti in mu rekel: »Janez, tvoj kozarec je poln strupa!« Janez je odgovoril: »Tako je, oče! In to si rekel, ko vidiš samo zunanjost. Kaj bi lahko šele rekel, če bi videl še notranjost!« (Janez Pritlikavec, 8) Starec je zavidal mlademu Janezu, da je imel okrog sebe toliko poslušalcev, ki so želeli od njega dobiti kakšen koristen nasvet za svoje duhovno življenje. S svojo opazko o kozarcu, polnem strupa, ga je skušal užaliti, ga postaviti v slabo luč. Janez pa je odgovoril mirno, s kančkom humorja. Opazka ga ni prizadela, ni se branil ali opravičeval. Na zlo ni odgovoril z zlom, temveč z izrazom čiste svobode, sadom njegovega umiranja samoljubju.
Sveta Candida Marija Jezusova Cipitria y Barriola, redovna ustanoviteljica
»Bog ne zapusti nikogar, kdor se popolnoma izroči njegovi previdnosti. Iščimo vedno to, kar je Bogu najbolj všeč. Božja volja naj bo vedno tudi naša volja. Vedno bodite vesele v Gospodu. Žalosten obraz ne govori dobro o Bogu. Bodimo majhne, da bo Bog velik. Tudi najmanjša opravila imajo veliko vrednost, kadar jih opravljamo iz ljubezni. Vzgajajmo predvsem s svojim zgledom. Otroci se učijo bolj iz tega, kar vidijo, kakor iz tega, kar slišijo.«
19. nedelja med letom
Prvo berilo: Bog povabi Elija na svojo sveto goro, 1 Kr 19,9a.11–13; Ps 85;drugo berilo: Velikodušnost do bratov, Rim 9,1–5
Knjiga, ki je bila za poljskega papeža odločilen preobrat: po sv. Ludviku Mariji Montfortskem je po Mariji našel globino odnosa s Kristusom
Ločani so praznovali 500-letnico cerkve sv. Primoža in Felicijana
Razstava fotografij Sinajska gora – simbol svetosti
V torek, 4. avgusta, so na Čatežu ob Savi praznovali god arškega župnika in 15-letnico ustanovitve Sester Corpus Christi.
V tretjem delu pričevanja o življenju očeta Pepija in o preganjanju, ki ga je bila v vojnem in povojnem času deležna njegova družina, Jožef Bavcon piše o širjenju laži po umoru 14 nedolžnih ljudi na Lajšah 3. februarja 1944. Krajevni komunisti, ki so naročili umor, so iskali način, da bi opravičili ubijanje in omilili zgražanje med domačini.
V letošnji jeseni bomo v Sloveniji javno spregovorili o grozljivem preganjanju kristjanov po vsem svetu: v petek, 2. oktobra, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano prirejajo konferenco z naslovom »Zgodbe preganjanih kristjanov« pod okriljem pisarne evropskega poslanca mag. Mateja Tonina (NSi/ELS), ki dogodek tudi v celoti financira. Partner dogodka je človekoljubna organizacija Open Doors. V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani objavili več pričevanj preganjanih kristjanov, o katerih poročajo iz omenjene organizacije.
V Katoliški cerkvi 5. avgusta obhajamo god sv. Marije Snežne.
V kapeli Marije Snežne v Martuljku – t. i. Finžgarjevi kapeli – bo v soboto, 8. avgusta, ob 10. uri sveta maša ob 100-letnici kapele. Maševal bo upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
torek, 4. avgust
V indijski zvezni državi Kerala je konec julija potekala katoliška poroka, kakršne tamkajšnji mediji ne pomnijo. Dvojčka Akhil K. Thomas in Nikhil K. Thomas sta se poročila z dvojčicama Magi Mary Thomas in Mario Mary Thomas. Dodatno posebnost slavja je predstavljalo dejstvo, da sta poročni obred vodila duhovnika dvojčka, pri oltarju pa sta pomagala ministranta dvojčka.