Vir: Družina
četrtek, 30. april
Število samskih po vsem svetu narašča. Raziskovalci se ukvarjajo z vprašanji, kot so: Zakaj toliko samskosti? Je mogoče, da je v globaliziranem svetu, kjer so možnosti komunikacije in povezovanja skoraj neomejene, težje najti partnerja kot pred stoletjem? Ali mladi danes načrtno ostajajo samski? Odgovori so kompleksni, rišejo pa se obrisi, ki nam kot družbi lahko pomagajo razumeti in sprejeti samskost in samske.
sreda, 29. april
Pozdravljena, o Mati, Kraljica sveta.
Ti si Mati lepe ljubezni,
ti si Mati Jezusa, izvira vsake milosti,
vonj vsake kreposti,
ogledalo vsakršne čistosti.
Ti si veselje v solzah,
zmaga v boju, upanje v smrti.
Kako sladko je tvoje ime v naših ustih,
kakšna nežna harmonija v naših ušesih,
kakšna opojnost v naših srcih!
Ti si sreča trpečih,
krona mučencev,
lepota devic.
Prosimo te, po tem izgnanstvu
nas vodi k svojemu Sinu Jezusu. Amen.
sv. Janez Pavel II.
Večkrat sem zasledil besede, da je »Cerkev Kristusova nevesta«. Ne razumem, čemu bi Kristus potreboval nevesto oziroma kaj bi to v bistvu pomenilo? Katera cerkev je mišljena (institucija, občestvo, nauk)? Že vnaprej se vam lepo zahvaljujem za odgovor. Ervin
Kot vse reči, s katerimi ljudje ne ravnamo lepo, jih kvarimo, zanemarjamo, onesnažujemo in kar je še takega, ima tudi knjiga svoj dan. V Sloveniji tudi noč! Dan za tarnanje založnikov in ustvarjalcev, dan popustov, sejmov in morda tudi grenkih spominov na obvezno šolsko čtivo, dan, ko naj bi se torej spomnili na to čudovito, pradavno iznajdbo z imenom knjiga.
Spominjam se svojega pokojnega deda, veselega moža, ki je imel med drugim tudi izjemen dar za pripovedovanje srhljivih »povestic«. Ko je bil že krepko v letih, sta ga na domu obiskala prodajalca knjig z znamenito serijo poljudnozgodovinskih slikanic Kako so živeli in ga skorajda prisilila v nakup. Oz. vsaj mislili smo tako in se zgražali nad izkoriščanjem starejših. Toda ded se ni prav nič vznemirjal, knjige je vselej rad vzel v roke, nas vzel v naročje in nam ob slikah odstiral čarobne minule svetove. Tako mu je tudi babica odpustila dinarje, ki jih je odštel za knjige.
Na področju knjig se je od tedaj marsikaj spremenilo. Nepr...
Kaplje znoja na poti do slave
Danes sem skuhala prvi koromač v tej sezoni. Juhej! Meni je silno všeč, drugi se nad njim pač zmrdujejo, vendar nič zato. Skoraj brez kalorij, a z mnogo vlakninami je kot nalašč v tej pomladi.
Največkrat ga le na hitro popečem in ponudim kot zelo preprosto prilogo, včasih ga s smetano spremenim v krasno omako za zrezke, tokrat pa sem ga poskusila povezati z jajcem in z limono odišavljeno albuminsko skuto v imenitno solato.
Rojenje čebel je del njihovega razmnoževanja. Genski material se izmenja s parjenjem matice s troti, tudi petnajstimi ali celo več, vendar to še ne zadošča za obstoj. Čebele so socialne živali in živijo v skupnostih, ki lahko sredi pašne sezone presežejo število 50.000 članov. Čebela torej ne more živeti posamič. Spomladi, ko čebelji razvoj skokovito napreduje, se lahko čebelja družina odloči, da bo rojila. To pomeni, da bo približno polovica čebel s staro matico zapustila panj, čemur pravimo rojenje. Pred tem je matica poskrbela za nasledstvo, zalegla je do nekaj deset matičnikov, visečih celic želodaste oblike, v katerih se bodo razvijale nove matice. Čebele bodo izbrale najboljšo med njimi, ostale pa pokončale, kot velevajo pravila v čebeljem panju. Včasih lahko prvemu sledi še en roj, ki je seveda manjši, in celo tretji, ki pa zagotovo ne bo preživel, saj se do konca sezone ne bo mogel razviti toliko, da bi si bil sposoben nabrati dovolj medenih zalog za zimo.
Roj se največkrat ob...
Zali kobulček je ena lepših trajnic za hladne predele vrta. Najlepše uspeva v bogatih, vedno vlažnih tleh na soncu ali v polsenci. Je šopasto rastoča trajnica z lepimi listi. Ti so zeleni, dlanasti in globoko deljeni. Poleti se na koncu dolgih razvejanih stebel razvijejo glavičasta socvetja. Cvetijo večinoma vse poletje. Odcvetele cvetove je priporočljivo sproti odstranjevati, s tem olajšamo razrast novemu cvetju, hkrati pa preprečimo nastajanje semena. Zali kobulček je v ugodnih rastnih razmerah samosevna rastlina. Ko ga posadimo, se sprva razrašča nekoliko počasneje. Ponekod lepo zacveti šele po dveh letih. Ko pa se enkrat dodobra ukorenini, uspeva na istem mestu dolgo časa.
Astrantia major – veliki zali kobulček je vrsta, ki jo v vrtovih zasledimo najpogosteje. Je trpežna trajnica, ki zraste do 60 cm v višino in do 40 cm v širino. V naravi cveti belo, včasih rožnato. Velikost cvetov je različna, od 2,5 do 9 cm v premeru. Sorte z večjimi cvetovi so izjemno cenjene kot rezano cvetje....
Solata s koromačem in jajcem
Koromač razpolovimo, mu odstranimo stržen in trdo steblo, preostalo pa narežemo na večje kose, liste prihranimo in jih vmešamo med ostalo šele kasneje. V slani vodi ga kuhamo 5 minut, da se nekoliko zmehča. Ohlajenega v skledi pomešamo z drobno narezanim jajcem, nadrobljeno skuto, zelenjem, vse pa bogato začinimo in okisamo. Solata pa je še odličnejša s sokom in limonino lupino.
Golaževa enolončnica
To je jed, ki je bo dovolj za 8 oseb. Vso zelenjavo očistimo in narežemo na manjše kose, uporabimo še liste cvetače in mehkejša stebla, narežemo tudi gobice. V loncu na malo maščobe vse prepražimo, da lepo zadiši. Zalijemo z vodo, solimo, začinimo in kuhamo 20 minut, da se vse lepo zmehča.
Dodamo prihranjen golaž, zalijemo s toliko vode, da je enolončnica primerno redka/gosta, nato pustimo, da znova zavre. Nazadnje po okusu dodatno začinimo, vsekakor pa okrepimo jed z nekaj kisa, da zaokrožimo okus.
Romarsko društvo ŠmaR iz Žirov je novembra praznovalo 25 let delovanja
V soboto, 18. aprila, so se pred župnijsko cerkvijo sv. Ane v Bakovcih zbrali številni motoristi pri blagoslovu njih samih in njihovih vozil. Organizator blagoslova in panoramske vožnje je bil domači Moto klub Jekleni jahači, ki deluje od leta 2010. Domačin, duhovni pomočnik Robert Smodiš jim je podelil blagoslov in jim ob začetku letošnje motoristične sezone zaželel srečno in varno vožnjo. T. H.
V četrtek, 16. aprila, je Literarna skupina Znamenje KKD IŠ Vojnik pripravila zaključno prireditev natečaja Zapiši besede. Letošnja tema pesmi je bila spoštovanje. Natečaja se je udeležilo 20 avtorjev, od tega pet osnovnošolcev. Otroci so poslali sedem pesmi, odrasli pa 29. Na prireditvi se je predstavilo 14 avtorjev, vsak je povedal nekaj o sebi in prebral eno od svojih pesmi. Tako najmlajši kot starejši so ustvarili čudovite pesmi, ki so nagovorile navzoče. Lahko smo slišali, da poznamo veliko vrst spoštovanja do Boga, narave, samega sebe, bližnjega …, vsa pa delajo življenje lepše, a se včasih tega prepozno zavemo. Strokovna komisija je izbrala najboljšo pesem, in sicer Spoštovanje verovanja avtorja Stojana Kneza. Kot vsako leto je vsak izmed sodelujočih dobil zbirko pesmi. Prireditev je povezovala Sonja Bastl, glasbeno pa so jo polepšale Vokalna skupina Kolorina in Ljudske pevke Taščice. Milena Jurgec
V cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih smo ob velikonočnem tridnevju z obredi podoživljali Kristusovo darovano trpljenje, smrt in vstajenje. Na veliki četrtek, ob spominu Jezusove zadnje večerje z apostoli, je župnik Albert Bačar pri večerni maši dvanajstim vernikom umil noge. Predstavili so se letošnji prvoobhajanci. Na veliki petek je župnik v spremstvu ministrantov v cerkev prinesel z vijoličnim platnom zakrit križ in ga pred oltarjem odkril. Med obredom so brali pasijon, poročilo iz Janezovega evangelija o Jezusovem trpljenju, prosili smo za družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče. Na veliko soboto smo molili ob Božjem grobu, prinesli jedi k blagoslovu in obhajali velikonočno vigilijo. V nedeljo pa smo vstalega Zveličarja počastili pri vstajenjski procesiji. Dani Mauko
V frančiškanski dvorani v Kamniku je v četrtek, 16. aprila, zvečer predaval o slikarju Maksimu Gaspariju Robert Kužnik, njegov odlični poznavalec, pisec monografije Maksim Gaspari, Iz naroda za narod, postavitelj Gasparijevih narodnih jaslic v naravni velikosti ob 100. obletnici teh jaslic leta 2019 v slikarjevi rojstvi vasi Selšček, pobudnik razstave v Slovenskem etnografskem muzeju v letih 2024/2025, v katerem je Gaspari delal okrog 20 let kot restavrator. Njegovo predavanje je »padlo na plodna tla«, saj bodo letos Gasparijeve narodne jaslice postavili v bližini župnijske cerkve na Šutni v Kamniku. To mesto je bilo odločilnega pomena za Gasparija in njegovo bogato ustvarjalnost, saj je v njem spoznal zbiratelja starin in umetnin Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki je odkril slikarjevo likovno nadarjenost in mu omogočil nadaljnje izobraževanje. V Kamniku je ustvaril tudi veliko umetnin. Zato je prav, da ga Kamničani in okoličani pobliže spoznajo in si o božiču ogledajo tudi njegove narodne...
V sredo, 15. aprila, je Čebelarsko društvo Lukovica pred društvenim čebelnjakom na Brdu pri Lukovici pripravilo krajšo slovesnost ob blagoslovitvi lipe in spominskega obeležja. Spominsko obeležje so postavili ob 30. obletnici samostojnosti ČD Lukovica, lipo pa zasadili ob 100. obletnici ustanovitve Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj. Dogodek je povezovala Lucija Pustotnik, za kulturni del sta poskrbeli citrarki Brigita in Katarina Pustotnik. Pogled skozi zgodovino dogodkov na Brdu je podal predsednik ČD Lukovica Borut Smrkolj, ki je poudaril, da so bili predhodniki odločni, vztrajni in navdušeni. Zbrane je nagovorila tudi županja občine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je dejala, da je ponosna na čebelarje in čebelarke in njihovo delo, ki zajema skrb za okolje, naravo in seveda za čebele. Sledil je slavnostni prerez traku pri spominskem obeležju, ki sta ga opravila županja Olga Vrankar in predsednik ČD Lukovica Borut Smrkolj, in nato blagoslov lipe ter spominskega obeležja, ki...
V organizaciji ČD Lukovica so se tudi letos pri kapelici sv. Ambroža na Brdu pri Lukovici v sredo, 15. aprila, zbrali čebelarji in čebelarke skupaj s praporščaki iz čebelarskih društev Domžale, Kamnik, Moravče, Krtina, Dob, Dolsko, Mengeš in Lukovica, da bi se zahvalili za dobro letino v preteklem letu in se priporočili zanjo tudi letos. Med mašo je župnik Bernard Rožman dejal, da se bodo tisti, ki so prišli k maši, lahko kregali z Bogom, če bo kaj narobe, ostali, ki so doma, pa ne. »Čebelarji, čebelarke, vsi delavci, ki se ukvarjate s čebelami, in tudi uživalci medu se pri današnji sveti maši priporočimo sv. Ambrožu, našemu zavetniku in cerkvenemu učitelju. Čebele so pomemben del našega življenja, Bog jih je ustvaril, zato se mu tudi zahvalimo za ta veliki dar.« Življenja čebel se je dotaknil tudi pri pozdravu miru, saj je dejal, da čebele prav dobro čutijo, kdaj je čebelar ali čebelarka miren, in takrat je tudi v panju mir, če pa ni, je vse narobe. Tudi tokrat nam je dobri Bog verje...
Dom starejših občanov Gornja Radgona, ki deluje od leta 2008 s kapaciteto 150 postelj, omogoča stanovalcem duhovno oskrbo in razna druženja. V domu so v posebni sobi, kjer je večji križ, maše in druga številna srečanja. Stanovalcem, ki so še nekoliko gibljivi, pa je omogočeno občasno zahajanje tudi v nekaj sto metrov oddaljeno radgonsko cerkev. Na minulo veliko soboto je nekaj varovancev prineslo v cerkev tudi jedi k blagoslovu. V torek, 14. aprila, pa je bil v avli doma nastop skupine pevk Društva upokojencev Cerkvenjak. Zbor, katerega članice so v povprečju stare več kot 70 let, deluje že 24 let. Ob tokratnem prepevanju slovenskih, že nekoliko pozabljenih pesmi pa so se marsikateremu varovancu orosile oči.
Franci Klemenčič
Po slovesnih velikonočnih praznikih smo v markovski župniji nadaljevali z veseljem vstalega Kristusa. Na belo nedeljo smo namreč v naši sredi umestili novega izrednega delivca obhajila Andreja Cvetka, ki se je pridružil dosedanjima delivcema Darji Tement in Bogdanu Hrgi. Naj Bog blagoslavlja njihovo delo. Obenem je bila nedelja Božjega usmiljenja priložnost za imenovanje članov novega sestava župnijskega pastoralnega sveta. Ti so Daniel Vrtačnik, Bogdan Hrga, Sabina Strelec, Darja Tement, Danilo Kostanjevec, Marija Kostanjevec, Metod Kostanjevec, Jurček Horvat, Martina Križanič, Matej Bezjak, Metka Kekec, Aleš Forštnarič, Stanislav Vrtačnik, Lidija Podpečan. Verjamemo, da se bodo trudili za skupno dobro naše župnije, ki jo vodi župnik Janez Maučec.
A. D. R.
V nedeljo, 12. aprila, je na prostor pod cerkvijo sv. Marije Magdalene na Kapelskem Vrhu pri »Baru pod cerkvico« pripeljalo k tradicionalni, že 17. blagoslovitvi svoje jeklene konjičke krepko čez petsto motoristov iz 39 klubov (80 motoristov z območja Celja). Po maši v župnijski cerkvi sta zbrane nagovorila tudi fizioterapevt Darijan Zorko, ki je govoril o pomenu zdravja, telesne pripravljenosti in aktivnosti za motoriste, in predstavnik duhovne oskrbe pri Policiji Matjaž Kramberger, ki je dejal: »Danes smo tukaj zaradi življenja, ki ga imamo radi. Danes ne bomo blagoslavljali ne hitrosti in ne adrenalina. Blagoslovili bomo razum, odgovornost, srečno vrnitev domov ... Naj vas Bog varuje na cestah, želim vam srečne poti in naj bo blagoslov z vami.« Župnik Frančišek Horvat, tudi sam motorist, je lastnike motorjev in njihove sopotnike blagoslovil s priporočilom za varno vožnjo, predsednik organizatorja, Športno turističnega moto kluba ATILA Kapela, Darko Horvat je povedal, da je name...
Velikonočno veselje je prišlo tudi med najstarejše v Novi Gorici. V torek, v velikonočni osmini, je župnik, p. Boštjan Horvat daroval mašo pred polno obednico. Varovanci DUNG so med mašo izvrstno sodelovali in povedali marsikaj iz svojega življenja. Med njimi je bila dobro razpoložena tudi najstarejša Slovenka, gospa, ki je dopolnila 106 let. Delavcem zavoda so pri prevozu oskrbovancev pomagali člani župnijske Karitas, p. Boštjanu pa klerik br. Marcel. Ob spremljavi organistke Hermine Ličen je nekaj pevk župnijskega pevskega zbora Kapela vodilo petje in vesele vstajenjske pesmi so s skupnimi močmi vseh prisotnih lepo zazvenele. Zelo prisrčna in sproščena maša je napolnila srca prisotnih z radostjo, da bi kar nadaljevali s klepetom in druženjem. Ob koncu so vsi prejeli velikonočno številko Svetogorske Kraljice, ki jo radi prebirajo. Mira Bastjančič