Vir: Družina
sreda, 18. september
Ko sence dvoma prečijo moje srce,
me spominjaš, da sem le popotnik,
ki ne določa svojih korakov.
Verjamem, Jezus,
da imaš načrte zame.
Pomagaj mi zaupati
in hoditi po Tvoji poti.
Naj bom Tvoj. Izvoljeni prerok:
oznanjevalec blaginje in upanja.
Ozdravi me in bom ozdravljen,
reši me in bom rešen,
bodi Ti moja hvala,
moja stanovitnost. Amen.
Molitev Stične mladih 2024
Pred časom smo praznovali Marijino vnebovzetje. Menda je to najstarejši Marijin praznik. Zanima me, ali je kje v Svetem pismu opisan dan njene smrti, ali pa je ta dogodek v zgodovini krščanstva poznan in opisan iz drugih virov. Katerih? Franci
Otrokom berem slikanice. Precej so drugačne, kot so bile v mojih časih. Berem denimo o veveričku, ki ni zmogel plezati, o ptičku, ki ni znal leteti, o dečku, ki ni bil preveč deški, ipd. Zgodbe zapleta ne gradijo na neki objektivni zunanji nevarnosti ali na skupnem izzivu, ampak na posebnostih oz. »drugačnosti« anti-junakov, ki vselej paradoksno postanejo junaki. Z razumevanjem in sočutjem okolice ali zaradi nekega drugega daru.
Čeprav dvomim, da se je sočutja mogoče priučiti na »papirnat« način, ob začetku šolskega leta razmišljam, kako se ta vzgoja nadaljuje. Pogled v šolski svet me navdaja z občutkom, da je šola – in ne življenje samo (morda pa je šola zasedla prevelik del življenja, kaj se ve ...) – zelo jasno merilo, ki odkriva in nagrajuje nadarjenosti. »Šolske« nadarjenosti, se razume, vseh ne more. Danes otroci že od prvega razreda lahko tekmujejo, v srednji šoli pa ta tekmovanja postanejo prava borba za štipendijo, plačilo torej. Biti kognitivno nadarjen se izplača. Ka...
Planinski vrhovi so po imenih in oblikah precej podobni ljudem. So visoki in nizki, veliki in mali, suhi in tolsti. V Sloveniji imamo več Tolstih (Tovstih) vrhov. Eden se navezuje na Kriško goro nad Tržičem, drugi se dviga južno od Celja, tretji je najvišja točka Dobroveljske planote. Med vzponom na vse bomo izgubili malce tolšče in si utrdili mišice, na poti s prevala Lipa na Tolsti vrh na Dobrovljah pa se lahko tudi duhovno okrepimo, saj gremo mimo dveh starodavnih cerkva.
Dobroveljska planota se razprostira med Zadrečko dolino in Spodnjo Savinjsko dolino. V vršnem delu je močno zakrasela. Pokrivajo jo obsežni gozdovi in samotne kmetije. Na zahodu se navezuje na Menino, od katere jo ločuje 721 metrov visok preval Lipa. Čezenj pelje stara pot iz Zadrečke doline na Vransko. Na njem je majhno parkirišče, kjer lahko začnemo izlet na Tolsti vrh.
V zavetju mogočne lipe na prevalu Lipa stoji zidano znamenje in več kažipotov, ki nas vabijo na Smolnik, v Motnik in do Trojan. Mi pa gremo...
Njen življenjski prostor je trdno morsko dno v plitvi vodi. Nemalokrat jo lahko opazujemo v velikem številu, le oči se nam morajo privaditi, da jo razlikujemo od skal, kjer se nevpadljiva, kot je, kar zlije z njimi. Razširjena je ob vseh evropskih obalah.
Navadna ostriga (Ostrea edulis) zraste do 12 cm. Njeni lupini sta ovalne oblike, celotna zunanja površina je hrapava in varovalnih barv, največkrat je bele ali sivorjave s komaj vidnimi temnimi pasovi. Leva lupina je konkavne oblike in je čvrsto priraščena na kamnito podlago, medtem ko je desna tesno prilegajoča in ploščata, kar je školjko poimenovalo tudi ploščata ostriga. Notranja površina školjke je gladka, bela do modrikasto bela. Navadna ostriga je dvospolnik. Pari se od marca do julija in od avgusta do decembra. Do milijon jajčec ima lahko v plaščevi votlini, po oploditvi pa ličinke izplavajo in se po nekaj tednih pritrdijo na kamnito podlago. Spolno dozorijo po desetih mesecih, njihova življenjska doba pa doseže tudi 15 let....
Veliko napihljivo žogo (SwissBall ali FitBall) je leta 1963 razvil Aquilino Cosan in jo poimenoval pezzi ball. Namenjena je bila vadbi gimnastike. Njena uporaba se je nato hitro razširila med fizioterapevti, v devetdesetih letih pa je postala priljubljena med uporabniki fitnes centrov. Danes žogo uporabljajo tudi trenerji pri trenažnem procesu športnikov. Uporablja se predvsem za vaje za stabilizacijo mišic trupa in izboljšanje ravnotežja. Tokrat bomo opisali vajo za ekstenzijo hrbta: ležemo na žogo pred seboj in noge na dnu zataknemo ob steno ali kavč. Zgornji del trupa je nagnjen čez žogo.
1. vaja: Roke prekrižamo čez prsi ali damo za vrat. Počasi se dvignemo do iztegnjenega položaja in zadržimo do 60 sekund. Za lažjo izvedbo si z rokami pomagamo z oporo na žogi. Kasneje čas podaljšamo na dve minuti.
2. vaja: V enakem položaju kot prej delamo več zaporednih dvigov v zmanjšani amplitudi (npr. pol dviga do končnega položaja). Za lažjo izvedbo si pomagamo z rokami. Cilj je naredit...
Losos s hrustljavim posipom iz pečice
Krušne drobtine zmešamo z zelišči, česnom, parmezanom, oljčnim oljem, da dobimo primerno drobtinasto zmes, ki se vsaj malo drži skupaj.
Na pekač položimo kos ali kose lososovega fileja s kožo navzdol, na meso pa nato porazdelimo drobtinasto zmes nekako za pol prsta visoko. Pekač porinemo v pečico. Pečemo pri 200 stopinjah okoli 20–25 minut, pri tem se skorjica zapeče, porjavi, losos pa bi tudi že moral biti pečen.
Ribji fileji s slanino s ponve
Ribje fileje razrežemo na ozke trakove, vsakega ovijemo z rezino slanine ali pancete. Dodamo tudi zelišče, solimo pa le rahlo.
Na dobri ponvi tako pripravljene zalogajčke hrustljavo zapečemo na oljčnem olju na obeh straneh, da rahlo porjavijo. Dovolj bo že 5 minut peke. Postrežemo z veliko skledo solate.
V soboto, 24. avgusta, na god farnega zavetnika sv. Jerneja, smo se v Slovenski Bistrici odpravili na peš romanje po Jernejevi poti. Idejni oče te 12-kilometrske poti, župljan Milan Borko, nas je vodil od cerkvice do cerkvice, kjer so nas sprejeli skrbni ključarji in poskrbeli, da smo romarsko pot z umetnostnozgodovinskimi vsebinami lažje nadaljevali. Naslednji dan, na zadnjo avgustovsko nedeljo smo obhajali župnijsko žegnanje. Najprej smo se zbrali v cerkvi in nato v procesiji z Najsvetejšim odšli okrog cerkve. Slovesno mašo je ob somaševanju domačega župnika Janija Družovca daroval p. Toni Brinjovc s Ptujske Gore. Nagovoril nas je z besedami, da bodimo kot naš zavetnik, iskreni iskalci duhovnega. Naj bo zgled sv. Jerneja in Jezusove besede, s katerimi ga je imenoval »pravi Izraelec, v katerem ni zvijače«, popotnica v našem življenju, ko se sprašujemo: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (Jn 6,67-68). Po sveti maši smo se še zadržali pred cerkvijo in se družili o...
V nedeljo, 1. septembra, smo župljani Negove kot velika »božja družina« obhajali župnijski dan. Župnik Marjan Rola nas je nagovoril z besedami: » Kako lepo se je zbrati v tako lepem številu v domači župniji in se družiti. S strpnostjo in prizadevnostjo lahko vsak nekaj pripomore k dobremu vzdušju v župniji. Prihajajo pa časi, Cerkvi ne najbolje naklonjeni, duhovnikov je vse manj, takrat bo treba storiti tudi kak kilometer več, da bomo prišli k maši, seveda, če nam bo še mar in bo naša vera v srcih še goreča. Zato v polnosti dihajmo z domačo župnijo in v njej živimo ter kaj dobrega postorimo.« Druženje s pogostitvijo se je končalo v negovskem gradu.
V nedeljo, 25. avgusta, je bilo v Vojniku zelo slovesno, saj je imel ob farnem prazniku ponovitev zlate maše domačin Jože Špes, Matej Jakopič pa je obhajal srebrno mašo, ker je bil lani ob 25-letnici mašništva na mirovni misiji z vojaki. Slovesni pridigar je bil dr. Bogdan Kolar, ki je orisal delo jubilantov. Jože Špes svoje duhovniško poslanstvo opravlja že štirideset let v baziliki Lurške Marije v Brestanici, Matej Jakopič pa je slovenski častnik in od leta 2015 vojaški vikar. Pri maši sta pela MeCPZ sv. Jerneja in MePZ Forte. Za čudovito zunanje okrasje je poskrbel Mirko Krašovec. Po maši so vernike z dobrotami pridnih gospodinj postregli člani Karitas in animatorji.
V nedeljo, 1. septembra, je bil za župnijo Bogojina poseben dan. Obeležili so 690 let omembe župnije Bogojina in 70 let od posvetitve župnijske cerkve Gospodovega vnebohoda. Najprej so se verniki zbrali v župnijski cerkvi pri maši, ki jo je daroval domači župnik Andrej Lažeta. Po maši so se zbrali na župnijskem dvorišču, kjer je bil župnijski dan. Člani Kulturnega društva Jožef Košič in folklorna skupina so ob tej priložnosti pripravili kulturni program. Ob koncu kulturnega programa je vsem zbranim namenil nekaj besed tudi župnik Lažeta, ki je povedal, da bodo s skupnimi močmi marsikaj naredili za celostni razvoj župnije.
Na Gorci so v soboto, 31. avgusta, izvedli prireditev Viničarski večer s predajo nove ograje okrog potomke stare trte z Lenta ob viničarskem muzeju. Člani društva so pripravili edinstven kulturno-zgodovinski večer s predstavitvijo vinogradniške pokrajine in težkega viničarstva nekoč. Domači župnik p. Jože Petek pa je blagoslovil novo ograjo in vso naravo. Ob koncu je vse zbrane tudi pozdravil in nagovoril.
Tudi letos je bil v župniji Vojnik od 19. do 23. avgusta oratorij. Letos smo spoznavali preroka Daniela in njegovo zvestobo Bogu. Animatorji smo priprave začeli že julija na pripravljalnem vikendu v Sečovljah, avgusta pa smo se v dneh do oratorija dobivali vsak dan popoldan in pridno pripravljali vse potrebno. Oratorijski dan je potekal po običajnem urniku. V sredo smo odšli na bazen Frankolovo. V četrtek so nas obiskali predstavniki iz Centra za krepitev zdravja ZD Celje, ki so otroke na zanimivih delavnicah seznanili s pomenom zdrave prehrane in gibanja. Zadnji dan pa je bil v znamenju orientacijskega pohoda in nastopa talentov, kjer so otroci pokazali svoje pevske, plesne in druge sposobnosti.
V brezjanski cerkvi Marije Device v Mariboru je bilo posebno svečano praznovanje Marijinega in župnijskega praznika. Včasih je bila to romarska cerkev, zato se še danes tega dne zbere mnogo naših župljanov in romarjev iz sosednjih župnij. Letos smo imeli blagoslov novih polken na zvoniku in praznovali smo tudi srebrno mašo župnika Frančka Bertolinija.
Ob letošnjem 26. občinskem prazniku je bilo v torek, 3. septembra, v vaškem jedru v Križevcih pri Ljutomeru srečanje starejših občanov in zakonskih jubilantov. Ob tej priložnosti sta zbrane pozdravila župan občine Branko Slavinec in župnik Štefan Vinkovič. Na srečanju se je zbralo okoli 230 starejših občanov, med njimi so bili tudi zlatoporočenci in biseroporočenci. Pripravili so jim zanimiv kulturni program.
Na prvo nedeljo v septembru, na angelsko nedeljo, se Gorjani tradicionalno vračajo domov na praznovanje šagre. Letošnja je v veliki hvaležnosti in veselju združila še več ljudi, saj je bil med nami škof Jurij Bizjak, ki je blagoslovil obnovitvena dela v cerkvi in nov žarni zid na pokopališču. Cerkev je sveže pobeljena, imamo novo ozvočenje, razsvetljavo in prezračevanje. Škof Jurij nas je povabil, naj se angelom varuhom zaupamo, saj so od Boga poslani kot sončni žarki, ki nam svetijo, kažejo pravo pot v iskanju ravnovesja. Svetišče, kjer se zbiramo, pa naj bo kraj radosti in tolažbe. Župnik Peter Černigoj je izrazil hvaležnost vsem, ki so omogočili, da je cerkev angelov varuhov na Otlici tako lepo urejena.
V nedeljo, 1. septembra, smo v domači cerkvi obhajali god njenega zavetnika sv. Egidija. Začeli smo s procesijo štirih evangelijev, nadaljevali pa z mašo, ki jo je vodil Janez Lesnika, generalni vikar mariborske nadškofije, ob sodelovanju župnika Franca Mlakarja, diakona Ivana Žista in pevcev. V vrsti obnovitvenih del, ki so bila izvedena v preteklih mesecih, moramo izpostaviti pridobitev nove spovednice ter novih klopi, ki jih je Lesnika pri slovesnosti tudi blagoslovil. Zelo hvaležni smo vsem domačim izvajalcem, duhovniku Francu za vso organizacijo, Romanu Odlazku iz Trbovelj za zelo lepo izdelane klopi in tudi vsem dobrotnikom od drugod.
Zadnjo avgustovsko nedeljo je bilo v župniji Ljubno ob Savinji spet slovesno, saj so praznovali tradicionalno Konštancijevo nedeljo. V glavnem oltarju cerkve Matere Božje na Rosuljah so namreč relikvije sv. Konštancija, ki se mu krajani že nekaj stoletij vsako leto ob tem času s procesijo priporočajo kot priprošnjiku za dobro letino ter odvrnitev različnih bolezni in drugih nesreč. Bogoslužje je vodil župnik Viki Košec ob somaševanju Karla Gržana, ki je v mašni homiliji nagovoril zbrane ob farni slovesnosti. V procesiji po bližnjem polju so po stari navadi poskrbeli za nošenje bander z liki različnih svetnikov, v procesijo pa so vključili tudi nošenje kipa svetega Jožefa, zavetnika svete družine, ki so ga nosili štirje Jožeti iz domače župnije. Ob majhnih oltarjih, pripravljenih prav za namen procesije, pa so zbrani verniki ob Najsvetejšem v rokah župnika Vikija prosili za cerkev, za mir v domovini in svetu, za blagoslov polj, travnikov in vsega, kar nas obdaja, ter za kraj in njegove...
V soboto, 31. avgusta, so v Vanči vasi tamkajšnji gasilci proslavili 130 let delovanja. Obenem je bil to tudi praznik občine Tišina, na katerem so med drugim podelili zahvalne listine prizadevnim občanom. Prejel jo je tudi Jožef Poredoš s Petanjcev za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Dvanajst let je bil predsednik upokojencev, bil je aktiven v vaški in krajevni skupnosti. Med letoma 2002 in 2010 je bil župan občine Tišini. Posebej se je izkazal kot vodja gradbenega odbora, skrbel je za obnovo župnijske cerkve Marijinega rojstva v Tišini, za kar mu je že pred časom soboški škof Peter Štumpf podelil škofijsko priznanje in zahvalo.
V nedeljo, 18. avgusta, so po maši v župnijski cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske, ki jo je daroval župnik Martin Dolamič Konrad, ob kipu sv. Štefana na cerkvenem trgu položili vence.