Vir: Družina
Včeraj
V nedeljo, 7. decembra, je pred kipom Brezmadežne pri kužnem znamenju mariborski nadškof Alojzij Cvikl blagoslovil venec, ki sta ga h kipu položila skupaj z županom Sašem Arsenovičem. Po molitvi na trgu je sledila maša v mariborski stolnici. V nagovoru je nadškof dejal, da Božja beseda tudi danes nosi enako sporočilo kot v času preroka Izaija in Janeza Krstnika: klic k spreobrnjenju. Spreobrnjenje po nadškofovih besedah pomeni »spremembo mišljenja, postaviti Boga v središče in poglobiti odnos z njim«. Opozoril je na duhovno puščavo medsebojnih odnosov in v adventnem času povabil k odprtosti, ponižnosti in sočutnosti. Po maši je sledil koncert Katedralnega zbora pod vodstvom zborovodkinje Mirjam Strlič. K. Z.
Na zahvalno nedeljo, 9. novembra, je bilo v naši cerkvi sv. Martina zelo praznično. Pri obeh mašah so se župljani zahvalili za prejete darove. K zahvalni maši smo bili povabljeni tudi zakonski jubilanti. Najstarejši par je praznoval 65-letnico zakona, a se zaradi bolezni slovesnosti ni mogel udeležiti. Drugi najstarejši par pa je praznoval biserno poroko. Maševal je domači župnik Andrej Jemec. V nagovoru je poudaril, kako pomembno je, da se zakonca spoštujeta, in se jubilantom zahvalil za zgled medsebojne ljubezni, zvestobe in potrpljenja. Pri maši je ubrano pel mladinski pevski zbor. Zakonci so se Bogu zahvalili za skupno preživeta leta, župnik pa jim je pred zbranim občestvom podelil blagoslov, čestital za zvestobo in zaželel še veliko zdravih skupnih let ter jim v spomin podaril vrtnico.
Anica Kumer, foto: Foto Viktor
Na zahvalno nedeljo, 9. novembra, so se pri maši v župnijski cerkvi zbrali otroci Petrovega vrtca z vzgojiteljicami, starši in starimi starši. Mašo je daroval novomeški škof Andrej Saje ob somaševanju domačega župnika Jožeta Račkija. Otroci so pred mašo pripravili kratek program. Začeli so s pesmijo Bodimo veseli in tako napovedali temo in rdečo nit tega šolskega leta. V ospredju je Slovenija, moja domovina in odkrivanje njene kulturne dediščine in medosebni odnosi, ki so temelj vsakega človeškega življenja. Otroci so deklamirali pesmi Otona Župančiča in Toneta Pavčka. Kulturni program so sklenili s pesmijo Svetlo sonce blaženega Antona Martina Slomška. V nagovoru pri maši je škof Saje dejal, da je hvaležnost temeljna lastnost kristjana. Bodimo hvaležni za vero, zdravje, družino, otroke, ki so naše veselje in upanje, starše, ki nas vodijo in vzgajajo, dedke in babice, ki vnašajo modrost in toplino, sadove našega dela, mir, ki ga uživamo, in življenje v svobodni domovini. Zahvalil se je...
Svetoletna pobuda: lepota starih cerkva
Naši srednjeveški vojskovodje (2): Herman II. Celjski (1360–1435)
Poklon slovenskemu umetniku, našemu najpomembnejšemu slikarju druge polovice 19. stoletja
Na drugo adventno nedeljo, ko je novomeška stolnica praznovala tudi Miklavževo nedeljo, saj je sv. Nikolaj zavetnik stolnice, so med dopoldansko mašo katehumeni, ki se pripravljajo na prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo, iz rok škofa Andreja Sajeta prejeli Sveta pisma. Štiriindvajset katehumenov se je predstavilo škofu in zbranemu občestvu ter s tem izrazilo trdno namero, da hočejo oblikovati svoje krščansko življenje ob Božji besedi.
I. L., foto: Škofija Novo mesto
V ljubljanski stolnici so na tretjo adventno nedeljo pripravili srečanje katehumenov – pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja (sveti krst, sveta birma in sveta evharistija). Število vsako leto raste, letos jih je bilo kar 180. Med mašo je nadškof Stanislav Zore vsakemu izročil knjižico Jezusovih evangelijev in jih v pridigi ob zgledu Janeza Krstnika spodbudil k pokončni hoji za Kristusom.
U., foto: T. S.
Na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra, so v Puščenjakovi dvorani centra DUO v Marijanišču v Veržeju odprli 17. razstavo slovenskih jaslic. Letos je poudarek na lesu, ki se posebej povezuje z naravo. Na razstavi je 23 jaslic iz celotne Slovenije, sedem jaslic so izdelali otroci iz okoliških vrtcev, osrednji razstavljavec Franc Nedeljko pa je prispeval pet jaslic. Razstavo je odprl in blagoslovil salezijanski inšpektor Peter Končan. T. H.
V Nazarjah zaznamovali 400-letnico loretske kapele
Kardiologe na mednarodnem simpoziju srčno-žilnih bolezni nagovoril tudi škof Andrej Saje
Simpozij o pomenu sv. Cirila in Metoda v življenju slovanskih narodov
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so 10. decembra predstavili svojo raznoliko publicistično dejavnost. Izdajajo štiri periodične publikacije: Bogoslovni vestnik, Edinost in dialog, Acta Ecclesiastica Sloveniae ter Tretji dan. V zbirki Znanstvena knjižnica so izdali knjige: dr. Marjana Turnška Življenje skrivnosti. Zakramentalno življenje cerkvenega organizma, Urške Jeglič Muslimani v Sloveniji, njihova verska praksa in izzivi digitalne dobe ter e-knjigo Poti do ljudi. Raziskovanje psihoterapevt-skih konceptov in njihove uporabe v različnih kontekstih pomoči. V zbirki Priročniki Teološke fakultete so izdali priročnik (učbenik) Romana Globokarja Bioetika. Predstavili so tudi publikacije, ki so jih sodelavci Teološke fakultete izdali pri drugih založbah. I. Ž.
Generalni vikar soboške škofije in urednik Stopinj Alojzij Kozar je na tiskovni konferenci v četrtek, 11. decembra, v prostorih škofije v Mur-ski Soboti predstavil publikacije, ki jih je izdala soboška škofija. Posebej je izpostavil zbornika Stopinje 2026 in Halasov simpozij. Letni zbornik Stopinje 2026 na 320 straneh in v 106 naslovih prinaša predstavitev dogajanja v škofiji in v posameznih župnijah. Predstavitev dogajanja dopolnjujejo še raznovrstni zapisi; vse skupaj zbrano v trinajst poglavij. Stopinjam 2026 je priložen Halasov simpozij, zbornik s simpozija, na katerem je dvanajst avtorjev septembra letos predstavilo dogajanje, povezano s prizadevanjem za beatifikacijo in popularizacijo Božjega služabnika Danijela Halasa v zadnjega četrt stoletja. Vikar Kozar je predstavil še glasilo Poti k Bogu, knjižico Dr. Janez Kozinc, tretji soboški škof in Junak s peresom o duhovniku in pisatelju Miklošu Küzmiču.
Karlo Smodiš
25 let cerkve sv. Jožefa v Ljubljani po desetletjih onečaščanja
Jubilej sinodalnih ekip pri Mariji pomagaj na Rakovniku
V Šmarjeti sklep leta drinskih mučenk
Poraz slovenske levice, ki je iz sovraštva do Cerkve, ne sočutja do bolnih in onemoglih ter naveličanih življenja, posvojila referendum 23. novembra in ga izgubila, je zanjo nesprejemljiv. Dojema ga kot zavrnitev njene oblasti. Izgublja živce, ravna nerazsodno, nevredno človeka in demokrata.
Slovensko osamosvojitev so z množično udeležbo na referendumu 23. decembra 1990. leta omogočili slovenski katoličani. Potem so se v lastni državi ne toliko politično kot verniki utopili. Politični katolicizem je izgubil smisel, za novega v smislu krščanskega socialnega nauka niso bili vzgojeni. Sledil je tragični mariborski finančni polom in neko »vatikansko« prerivanje v vrhu Cerkve, katerega še vedno nepojasnjena žrtev je bil ljubljanski pojoči nadškof Alojz Uran.
Slovenska družba se je v osamosvojeni Sloveniji skoraj obrnila na glavo. Praktično izginil je njen stoletni steber: kmet. Podeželje je postalo primestno spalno naselje. V njem je več avtomobilov in traktorjev kot živine. Tržno gospoda...
Dr. Jernej Letnar Černič o pogojih, da se vladavina prava ne bi spremenila v pravo vladajočih
Izkušnje na Madagaskarju bogoslovcu Marku Antonu Ramšaku krepijo vero in odprtost do soljudi