Vir: Družina
sreda, 3. december
Knjižni sejem kot priložnost za spodbujanje ne le bralne, ampak tudi kulture literarnega ustvarjanja
Ob omembi vroče čokolade nas misel nemudoma ponese v čas ugodja, ko smo zbrani v družbi domačih ob skupni mizi ali ko si s toplim gostim napitkom ob ulični stojnici z glasbo v ušesih ogrevamo premražene prste. Nekateri prisegajo na gosto kot puding, drugi na tekočo skoraj kot kakav.
Receptura seveda ni zahtevna. Kakav, škrob, sladilo, mleko, za še več užitka tudi temna čokolada in smetana. Novejša različica je bela vroča čokolada, a bodimo pozorni, da je naša izbira res okusno bela čokolada! Če ne želimo posegati po kakavu, ga nadomestimo s fino mleto rožičevo moko – carob. Če ne želimo sladiti z običajnim sladkorjem, uporabimo kokosovega, agavin sirup, zmlete datlje medjol ali akacijev med. Če pri roki nimamo čokolade, nič hudega, le okus bo manj intenziven in malo več sladkorja bomo dodali.
Kaj pa začimbe?
Bomo uporabili le vaniljo ali še kaj več? Bodimo kar pogumni, saj kakav in maščoba v mleku in smetani zastreta njihovo moč. V razmislek in pokušino vam ponujamo nekaj informacij...
Ko je Marija od angela Gabrijela slišala, da bo spočela Božjega Sina, je izrekla hvalnico.
Kako se ta začne?
a) Moje srce poveličuje Boga.
b) Moja duša poveličuje Gospoda.
c) Moje srce slavi Svetega.
Odgovor napišite na dopisnico, pripišite ime, priimek, naslov in telefonsko številko ter dopisnico pošljite do 15. decembra na naslov DRUŽINA, p. p. 95, 1001 Ljubljana ali po e-pošti: lejla.krk@druzina.si
Nagrade:
1. nagrada: knjiga Papež Frančišek: Moje jaslice
2. nagrada: okvir hišni žegen
3. nagrada: komplet 8 božičnih voščilnic
Nagrajence bomo objavili v Družini dva tedna pozneje.
7. december
»On vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem.« (Mt 3,11)
Prižigam drugo svečo na adventnem vencu in molim: »O, da bi me krstil z ognjem. Da ne bi le govoril o »neizbrisnem znamenju«, ampak bi neizbrisno znamenje tudi nosil sredi čela. Da bi ga videl vsakdo, ki me sreča, in bi vedel, da sem Kristusov. Da bi ga tudi sam videl, vsakič ko bi se pogledal v ogledalo in bi se ovedel, da sem Kristusov. In se vedel temu primerno.«
8. december
»Angel ji je rekel: 'Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.'« (Lk 1,30)
Včasih po nesreči ali po nemarnosti kaj izgubim in potem iščem, da spet najdem.
Včasih pa iščem, česar nimam in mi manjka in si želim najti.
Kljub enakemu postopku dve različni reči, predvsem pa dve različni občutji. Razen, ko iščem milost pri Bogu.
»Iščite in boste našli,« se glasi nasvet. Ga upoštevam?
9. december
»Tako ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil eden teh malih.« (Mt 18, 14)
So dnevi, ko se mi zdi, da me Bog ne sliši, da...
»Kajti lačne je napolnil z dobrotami, bogate pa je odpustil prazne.« (Lk 1,53)
Ko se v našem domu prižge na adventnem venčku druga sveča, se zazrem v temo v sebi.
V začetku decembra sem utrujena od hitenja, uresničevanja načrtov, lovljenja rokov, obljub, da bom vse zagotovo opravila, strahu, da temu ne bom kos ... In sem izvotljena. Očitam si, da mi manjka trdna vera, zato nisem dovolj uglašena.
V adventu se vedno znova zaustavim pred svojim notranjim prostorom – pred dnom. Hitim in mislim, da je moje delo pomembno, da brez mene ne bo šlo. Ker sem tako bogata, da bom vsakogar obogatila s svojimi darovi. Kakšna ošabnost! Domišljavost, da sem nenadomestljiva, je v resnici vredna skorajda posmeha. Takšno življenje me ne napolni, temveč izprazni.
Ravno v teh dneh, ko to pišem, sem popolnoma brez glasu. Morala sem odpovedati vse nastope. Ko so prijatelji prišli na obisk, sem kot Marta tiho stregla in kot Marija poslušala. Tudi možu odgovarjam z gibi, ker niti šepetanje ni priporočljivo....
Založba Družina je izdala pesmarico Spev srca. Cerkvene pesmi za mladinski zbor z orglami, ki jih je zbral in priredil Lojze Mav. Strokovna besedila so napisali Veronika Brvar, Marija Gruškovnjak in Miha Zupanc Kovač, izdala sta jo založba Družina in Kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana. Vsi trije so jo predstavili v soboto, 22. novembra, v frančiškanskem samostanu na Tromostovju v Ljubljani.
I. Ž.
Romanje prostovoljcev in sodelavcev Karitas na Ponikvo
Župnija Jarše ima župnijsko cerkev v Grobljah
Francoski matematik, fizik, filozof in teolog Blaise Pascal je človeka opisal kot »misleči trst«. To je drobno, krhko bitje, ki ga lahko uniči najnežnejši vetrič, a hkrati je edini v naravi, ki zmore razmišljati. Prav v tem, poudarja, je njegova plemenitost, ki pa brez notranje odprtosti ni dovolj. To misel čudovito dopolni sv. Avguštin, ko pravi: »Ne pojdi ven, vrni se v svoje srce; v notranjem človeku prebiva resnica.« Spomni nas, da je srce kraj srečanja z Bogom, z našimi najglobljimi hrepenenji in z vprašanji, ki temeljno oblikujejo naše življenje. Če želimo zares najti tisto, kar iščemo, moramo najprej prisluhniti tišini v sebi in dovoliti, da nas nagovori glas Ljubezni. Kot opozarjajo mnogi misleci, sta za človekovo zorenje nujno potrebni obe razsežnosti, razum in srce.
Pretekli teden je potekal Slovenski knjižni sejem, praznik knjige. Kdor se tam vsaj enkrat sprehodi med stojnicami, je presenečen, koliko knjig je predstavljenih, pa še zdaleč na sejmu niso navzoči vsi založniki....
Založba Družina na Slovenskem knjižnem sejmu
»Božjepotnik« Vido Kregar je romal v Niš in v Nicejo ob 1700. obletnici nicejskega koncila
Evangelij nas pelje v puščavo, kjer se po štiristo letih Božje tišine zasliši glas preroka: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo« (Mt 3,2). Janezova beseda je ostra, ker mora prebiti trdo človeško srce. Judje so v Janezu prepoznali preroka, saj je bilo v njegovi pojavi nekaj Elijevega: »Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij« (Mt 3,4), hranil se je z divjim medom in kobilicami, prav kakor Elija. Vse je kričalo: Bog se je vrnil med svoj narod! Pripravite se! Zato evangelij v njem prepozna tistega, »o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« (Mt 3,3)
A Janezov poziv ni romantična priprava na praznike, ampak zahteva metanoio – radikalen preobrat. Ne gre le za kesanje kot čustvo, ampak za spremembo smeri. Novo življenje.
Janez ve, da greh ni samo slaba navada. Greh je vez. O tem priča podoba iz rimskih časov. Ko so hoteli človeka kaznovati na najokrutnejši način,...
Jezus je prišel, da bi prinesel ogenj: ogenj Božje ljubezni na zemljo in ogenj hrepenenj v naša srca. Na neki način nam Jezus jemlje mir, če imamo v mislih mir kot nedejaven spokoj. To ni pravi mir. Včasih bi si želeli, da bi nas »pustili pri miru« – da bi nas nihče ne motil, da drugih ne bi bilo več. To ni Božji mir. Mir, ki ga prinaša Jezus, je kakor ogenj, ki veliko zahteva od nas. Predvsem zahteva, da se opredelimo. Do krivic, neenakosti, tam, kjer je človeško dostojanstvo poteptano, kjer ranljivi ostanejo brez besede, je treba zavzeti stališče. Upati pomeni zavzeti stališče. Upati pomeni razumeti v srcu in v dejanjih pokazati, da se stvari ne smejo nadaljevati kot prej. Tudi to je dobri ogenj evangelija.
Papež Leon XIV. 22. novembra pri jubilejni avdienci
Sveta Narcisa Jezusova Martillo Moran, devica
»Kaže nam pot do krščanske popolnosti, ki je dostopna vsem vernikom. Kljub obilnim in izrednim milostim, ki jih je prejela, je živela zelo preprosto, posvečena delu šivilje in apostolatu katehistinje. V svoji strastni ljubezni do Jezusa, ki jo je vodila na pot intenzivne molitve in umirjanja ter vse večjega poistovetenja s skrivnostjo križa, nam ponuja privlačno pričevanje in zgled življenja, popolnoma posvečenega Bogu in ljudem.« /Benedikt XVI./
2. adventna nedelja
Prvo berilo: Odrešenik bo branil stiskane, Iz 11,1–10; Ps 72;
Drugo berilo: Kristus je odrešenik vseh, Rim 15,4–9
Devetdnevnica kot pot priprave na posvetitev Mariji
Jesús Colina je na Slovenskem knjižnem sejmu predstavil prvo biografijo novega papeža
Šestdeset let po zaključku drugega vatikanskega koncila, ki se je končal 8. decembra 1965 pod vodstvom papeža Pavla VI., ostajajo njegove odločitve temeljni mejnik v zgodovini Cerkve. Največje cerkveno zborovanje v zgodovini je s svojimi 16 dokumenti in 2.850 koncilskimi očeti odprlo pot prenovi, ekumenizmu in dialogu s sodobnim svetom. Med ključnimi besedili so: konstituciji Dei Verbum in Gaudium et Spes ter izjava Dignitatis humanae, ki je prinesla nov pogled na versko svobodo. Čeprav koncil ni razglasil novih dogem, je z usklajenimi besedili oblikoval novo podobo Cerkve, ki še danes navdihuje in hkrati sproža razprave o njegovi dediščini. I. V.
Dikasterij za nauk vere je 25. novembra predstavil doktrinalno noto Una caro (»eno meso«), nastalo na pobudo škofov iz okolij, kjer je poligamija še navzoča. Dokument na 40 straneh monogamijo predstavi kot svobodno izbrano, izključno in rodovitno »vzajemno pripadnost« moža in žene – odgovor na sodobne skušnjave razpršenih zvez in »brezmejne« tehnološke miselnosti. Tu monogamija ni le »proti« poligamiji, ampak je »za« polno »skupnost življenja« in »zakonski midva« (papež Frančišek).
Na predstavitvi v Vatikanu je kardinal Víctor Manuel Fernández poudaril, da zvestoba ni utesnitev, temveč dejanje svobode: ljubezen, »pridržana za eno samo osebo«, vključuje zavestno odpoved mnogim drugim možnostim. Moralna teologinja prof. Giuseppina de Simone je pojasnila, zakaj dokument govori o »hvalnici« monogamiji: resnična »vzajemna pripadnost« vključuje tudi »neposedovanje«, nežno varovanje svobode drugega.
Dokument je bogato utemeljen: od 1. Mojzesove knjige in Jezusovega sklica na »začetek« do Vi...
Doma sem v preteklih tednih kar nekajkrat vzel v roke podobico, na kateri je bila napisana molitev, posvečena obrambi življenja pred referendumom o zakonu, ki je želel v slovenski pravni red uvesti državno asistirani samomor. In zdaj mi zagovorniki tega zakona skušajo dopovedati, da sem bil vpleten v nepošteno, tako rekoč nezakonito početje.