Tema: Solo prečkanje Atlantika z jadrnico Karpo: Matic Vrečko o pripravah, izzivih in pričakovanjih
Po uspešno zaključeni regati Rolex Middle Sea Race 2024 se Matic Vrečko z jadrnico Karpo podaja v nove dogodivščine. Po regati se je skupaj z ekipo kolegov z Malte odpravil proti zahodu. Izkoristili so odlične pogoje, saj je vzhodnik skoraj dva tedna omogočal hitro napredovanje proti vratom Mediterana. Poletne temperature so poskrbele za udobno plovbo in priložnosti za kopanje v številnih zalivih. Glavni izziv za Matica je bilo najti primerno mesto za dvig barke in popravilo premca, poškodovanega zaradi trka z neznanim plavajočim predmetom med regato. Iskanje v Palmi, prestolnici refitov superjaht, žal ni obrodilo sadov, zato je izkoristil neugodno vreme za plovbo in barko dvignil v La Línei, mestecu na španski strani Gibraltarja. Tam so uspešno sanirali škodo na premcu. Po zaključku popravil se bo Matic v ponedeljek podal proti Tenerifom, kjer ga čakata dva tedna počitka in priprav pred velikim podvigom – prečkanjem Atlantika. Pred odhodom si je Matic vzel čas in odgovoril na nekaj naših vprašanj. Kaj te je navdihnilo za solo prečkanje Atlantika in kdaj si prvič začutil željo po tem podvigu? Že dolgo spremljam profesionalne jadralce na regatah kot sta The Ocean Race in Vendée Globe in njihova zgodba me vedno znova fascinira. To, kar počnejo, je izjemno – ekstremno, a hkrati lepo, zabavno in dinamično. Čeprav sem od takih dosežkov še daleč, me je ideja pritegnila. Nekega aprilskega večera sem razmišljal, kaj bi naredil, če bi lahko izbral karkoli. In tako se mi je porodila nora ideja – cilj, ki je bil videti leta stran. Naslednje vprašanje je bilo: kaj je prvi korak v to smer? Odgovor je prišel hitro: najprej solo prečkanje Atlantika. Začel sem pregledovati koledar in ugotovil, da bi bil projekt izvedljiv. Nisem mogel zaspati, saj so se mi v glavi vrteli scenariji in različne možnosti. Bil sem izjemno navdušen. Kako so potekale priprave na tako zahteven projekt? S katerimi izzivi si se soočal med pripravami? Priprave so se začele takoj, ko se mi je porodila ideja. Ključen korak je bil razgovor z mojim očetom Maksom, kjer sem mu predstavil idejo, takrat še v precej surovi obliki. Njegova podpora in navdušenje nad idejo sta mi dala dodatno motivacijo. Nato sem se lotil snovanja osnove projekta – kaj projekt predstavlja, glavni cilji, strategija in ključne mejnike. Ta okvir je omogočil jasnejšo usmeritev pri nadaljnjem načrtovanju. Začel sem raziskovati različne možnosti in priložnosti, ki bi jih lahko združil s tem podvigom. Ker smo že načrtovali udeležbo na Rolex Middle Sea Race 2024, sem si zamislil, da bi od tam nadaljeval neposredno. Maks ni bil navdušen nad najemom druge barke za regato Jabuka, katere se vsako leto udeležujemo, vendar sva skupaj presodila, da obseg projekta odtehta te ‘logistične’ izzive. Največji izziv je bil sestaviti ogromno sestavljanko neznank. Kam se podajam? Kako uskladiti turizem na Karibih z regatami, ki bi jih želeli odjadrati? Kdaj je primeren čas za prečkanje Atlantika v obe smeri? Kakšni so vremenski pogoji? Kako urediti zavarovanje in katere nadgradnje barke so nujne? Eden najtežjih trenutkov pa je bil pogovor z mamo Andrejo. Vedel sem, da je ne morem vprašati za dovoljenje, ker sem vnaprej vedel, kakšen bo njen odgovor, zato sem se odločil, da ji preprosto povem za svojo odločitev. Kot vsaka mama pri zdravi pameti ni bila navdušena nad idejo. Po nekaj pogovorih in po tem, ko sem uspešno izpeljal solo plovbo do Tremitov, se mi zdi, da je idejo nekako sprejela. Kaj te najbolj skrbi in česa se najbolj veseliš na tej poti? Pristop ohranjam zelo pozitiven, zato me nič posebej ne skrbi. Vseeno pa se zavedam svojih šibkih točk. Ena od njih je pomanjkanje znanja o zdravilih in ukrepanju ob zahtevnejših poškodbah – na tem področju bi se za prihodnje projekte rad bolje izobrazil. Poleg tega se kdaj zgodi, da iz poguma zdrsnem v aroganco, kar se mi hitro maščuje, in to je lekcija, ki me vedno znova postavi na realna tla. Najbolj pa se veselim preprosto jadrati in biti sam s sabo. Pri solo jadranju je vse odvisno od tebe, kar pomeni, da moraš v vsakem trenutku pokazati vrhunsko znanje in kvalitetno izvedbo. Nepredvidene situacije zahtevajo kreativnost in mirne živce, saj imaš na voljo le dve roki in lahko narediš le toliko naenkrat. Veselim se tega izjemnega doživetja, novih izkušenj, pridobljenega znanja in zgodb, ki jih bom nekoč pripovedoval. Kako si mentalno in fizično pripravljen na osamljeno plovbo čez Atlantik? Mentalna priprava se je začela že pred samo idejo o prečkanju. Lani na regati Rolex Middle Sea Race 2023 sem namreč pregorel – štiri naporne regate, dva treninga, nekaj transferjev in skiperiranje v dveh mesecih je bilo preveč. Zato sem letos izpustil vse spomladanske regate in se osredotočil na vzpostavitev notranjega ravnovesja. Začel sem plesati salso, kar se je izkazalo za odličen nov hobi s super sošolci. Ko se mi je porodila ideja o prečkanju Atlantika, sem vedel, da moram svoje dobro počutje, takrat že na visoki ravni, ohraniti skozi vse leto, vse do izplutja in čez celotno pot. Iz napak prejšnjega leta sem se veliko naučil, zato sem si letošnji koledar skrbno splaniral z dovolj odmori, počitki in časom za zabavo s prijatelji. Fizično sem se osredotočil na krepitev zgornjega dela telesa. Prijatelj Domen, ki je študent Fakultete za šport, mi je pripravil nekaj vaj, ki sem jih izvajal skozi vse leto. Z njimi sem pridobil dodatno moč, ki bo prišla še kako prav pri menjavah jader, trimanju in premikanju po barki. V ključnih trenutkih lahko ravno tistih nekaj dodatnih odstotkov moči odloča o uspehu. V tednih pred odpravo pa z rednim tekom skrbim tudi za splošno dobro počutje in vzdržljivost. Kaj misliš, da boš najbolj pogrešal, ko boš na odprtem morju? Najbolj bom pogrešal prijatelje in druženje. Na srečo imam na barki Starlink, ki mi omogoča, da jih kadarkoli pokličem in se malo pogovorimo. Posebej se veselim igranja taroka na daljavo z ekipo, kar bo zagotovo prineslo veliko smeha in sprostitve tudi sredi oceana. Ali si si zastavil poseben cilj ali simboličen pomen za to potovanje? Ta projekt zame predstavlja priložnost, da pokažem vse, kar znam in sem se naučil v zadnjih letih – demonstracijo odličnosti. Najtežje projekte sva do zdaj vedno izvajala skupaj z očetom Maksom, kjer sem imel vlogo taktika. S sodelovanjem sva dosegla izjemne rezultate. Tokrat pa bo ta izkušnja povsem moja – preizkusiti želim ali sem sposoben samostojno obvladati nekaj tako zahtevnega, brez njegove podpore in prisotnosti. Kateri so ključni kosi opreme, brez katerih si ne predstavljaš poti? Na ta vprašanje gledam nekoliko drugače. Bral sem knjige Bernarda Moitessierja in Joshue Slocuma, ki sta v svojih časih objadrala svet na manjših in bistveno slabše opremljenih jadrnicah – z le kompasom, sekstantom, kartami, jadri iz platna in lesenim jamborom. Iz te perspektive se mi zdi, da imam z vrhunsko jadrnico že vse, kar potrebujem. Tudi brez dodatne opreme bi me lahko preprosto jadranje proti zahajajočemu soncu pripeljalo do Karibov. Kako se boš na poti spopadal s trenutki, ko boš potreboval dodatno motivacijo ali podporo? V težkih trenutkih sta ključna trda koža in odpornost, ki bosta pomagala premagati večino izzivov. Za tiste najtežje trenutke pa bom črpal motivacijo iz misli na podporo navijačev in sledilcev. Izkušnja s solo plovbo do Tremitov me je naučila, kako močan učinek ima lahko že en sam SMS ali komentar – takšna spodbuda v zgodnjih jutranjih urah resnično dela čudeže. Kako dolgo ocenjuješ, da bo trajala tvoja plovba in kakšen je tvoj načrt za vsakodnevne naloge na krovu? Plovba bo trajala približno dva do tri tedne, odvisno od vetrovnih razmer. Podnevi bom sledil rutini, ki vključuje tipične obroke – zajtrk, kosilo in večerjo – vmes pa trimanje jader, navigacijo, kakšno objavo in snemanje. Privoščil si bom tudi kakšen kratek "power nap" za obnovitev energije. Ponoči bo moj spanec razdeljen na 20-minutne intervale, med katerimi se bom prebujal za preverjanje vetra, smeri in prometa. Če bodo pogoji stabilni, si bom privoščil tudi daljše počitke. Ta pristop mi bo omogočil, da ohranim koncentracijo in varnost skozi celotno plovbo. Katera pesem ali knjiga bo tvoj največji spremljevalec na morju? S seboj imam knjigo Sam z jadrnico okoli sveta kapitana Joshue Slocuma. Prebral sem že dve tretjini, zato se veselim, da jo dokončam v trenutkih sprostitve na morju. Kar se glasbe tiče, imam naloženo zbirko skladb izpred desetih let, ko sem veliko pesmi shranjeval na računalnik. Gre za mešanico različnih žanrov in dobrih pesmi, ki jih bom prilagajal glede na svoje razpoloženje. Kaj bi želel sporočiti vsem, ki te spremljamo in navijamo zate? Najlepša hvala! Resnično sem hvaležen za vso vašo podporo in za to, da imam privilegij, da se podam na tako neverjetno pustolovščino. Prepričan sem, da bo spremljanje tega podviga zanimivo, zato: Sit back, relax, and enjoy the ride! Kako si predstavljaš trenutek, ko boš prispel na cilj? Mislim, da bo občutek podoben tistemu, ko sem po solo Tremitih prispel v Split – mešanica norega navdušenja, zadovoljstva ob doseženem cilju in potrditve, da je bil projekt dobro zastavljen in izvršen. Kljub temu bo nekaj manjkalo – nekdo na obali, ki bi zatrobil na hupo, tako kot na regatah, kjer ta zvok označuje prečkanje ciljne črte. Ta dosežek ne bo samo moj, ampak naš skupni uspeh. Brez neverjetne podpore staršev, prijateljev, navijačev, sponzorjev, vzdrževalcev, sojadralcev in vseh drugih, ki so prispevali k projektu, to ne bi bilo mogoče. Njihova podpora mi daje moč in motivacijo, da uspešno zaključim to potovanje. Matica bomo spremljali celotno prečkanje Atlantika, lahko pa ga podrobneje spremljate na Facebook in Instagram profilu Karpo Sailing , kjer bodo objavljene vse novice, utrinki in zanimivosti s tega izjemnega podviga.