Tema: Arhivalija meseca oktobra: Priden ali malopriden?
Arhivalija meseca oktobra: Priden ali malopriden?
Pred 420 leti, 19. oktobra 1601, je bil na Dunaju skupaj z nekaj soobsojenci usmrčen Jurij Paradeiser. Plemiča iz ugledne koroške rodbine so obsodili zaradi izdaje, saj je leto prej po daljšem obleganju Turkom predal strateško pomembno obmejno trdnjavo Kaniža, v kateri je poveljeval. Precej manj od usodne dvoletne kaniške epizode je poznano Paradeiserjevo službovanje v obmorskem Senju. Januarja 1596 je kot senjski kapetan na Kranjsko poslal dve zanimivi svarili pred napadom Turkov, tako imenovana turška glasa, ki ju predstavljamo v nadaljevanju.
Arhivski vir
Senj, 23. 1. 1596
Original, papir, 4 listi
Signatura: SI AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 203 (fasc. 124b)
Turška glasa Jurija Paradeiserja in njegov neslavni konec
Slika 1a
Roparski vpadi osmanskih Turkov so bili v 15. in 16. stoletju ena glavnih nadlog slovenskega prostora. Najhujši so bili vpadi v obdobju 1469–1483. Pogosti, sicer manj siloviti in obsežni so bili v dvajsetih in tridesetih letih 16. stoletja, potem so postopoma pojenjali in se omejili na Kranjsko. Ta je zadnji vpad doživela pozimi 1559. Stalna nevarnost, o kateri pričajo številna poročila o zbiranju vojske in možnih napadih, je še dolgo ostala, saj se je turška meja ob koncu 16. stoletja Kranjski približala na vsega 15 kilometrov.
Slika 1b
Uspešna obramba pred Turki je bila pogojena z dobro obveščevalno in signalno organizacijo. Poleg »globalne« obveščevalne službe s središčema v Benetkah in Dubrovniku je bila za zaščito neposredno ogroženih dežel potrebna obveščevalna mreža ob hrvaško‑turški meji. Vesti o grozeči nevarnosti, ki so jih gradiščani in vojaški poveljniki ob meji dobili od svojih vohunov ali ujetnikov, so zapisali in jih po slih po določeni poštni mreži poslali na Kranjsko. Ta tajna poročila so imenovali turški glasi. Imela so posebno obliko in so se že na pogled razlikovala od običajnih pisem. Vsebina navadno govori o zbiranju turške vojske, njeni številčnosti in verjetni poti napada ter poziva k pripravljenosti. Turški glasi so bili večinoma pisani v nemškem jeziku, poznamo jih tudi v italijanskem in hrvaškem jeziku ter glagolici.
Slika 2a
Zelo zanimiva primerka je poslal senjski kapetan Jurij (Georg) Paradeiser. Senj je bil eden glavnih stebrov v sistemu utrdb Vojne krajine in hkrati eden najvažnejših obveščevalnih centrov ob hrvaško-turški meji med Savo in morjem. Jurij Paradeiser je bil iz ugledne koroške plemiške rodbine, ki je bila precej razvejana in je imela že od začetka 15. stoletja posesti tudi na Kranjskem. Rodil se je verjetno med letoma 1565 in 1570, a o njegovi mladosti ničesar ne vemo. Prvič je bil omenjen leta 1594, ko se je v imenu nadvojvode Maksimilijana III. mudil v Pragi. Istega leta se je poročil in cesar Rudolf II. mu je namenil drago(ceno) poročno darilo, ki kaže na ugled prejemnika. V letih 1595–1598 je bil vojaški poveljnik v Senju. Spomladi 1596 je ob poskusu osvoboditve trdnjave Klis pri Splitu menda za kratko padel v turško ujetništvo.
Slika 2b
1. januarja 1596 je Jurij Paradeiser, koroški dedni deželni lovski mojster in habsburški kapetan v Senju, podpisal dva turška glasa. Prvega, ki je vsebinsko bolj konkreten, je v nemščini napisal in pečatil sam. Na hrbtni strani poleg običajnega »naslova« najdemo še zapis v glagolici, bržčas povzetek nemškega sporočila. Bolj splošno, a zelo zanimivo je drugo svarilo, ki je pisano v hrvaškem (kvarnerskem?) dialektu in pod katerim je prav tako podpisan Paradeiser, čeprav je možno, da ga je spisal kdo drug. Če besedilo prestavimo v sodobni črkopis, dodamo kako ločilo in veliko začetnico ter smiselno priredimo pisanje skupaj-narazen, zveni tako:
"Plemenitim, izbranim, kako vzmožnim i vzveličenim i svake plemenite časti i hvale dostojnim, gospodi kapitanom, glavarom i porkulabom, svim tim daje moja prepravna služba preporučena. Vazda, ne mogoh prepustiti vam moja gospodo za oznaniti, kako moji junaci, koji su na putu bili, danas doidoše, koji za istinu povidaju, da se turska vojska spravlja, a u ove kraje da upade, za osvetiti od nas njim učinjenu sramotu, da se svaki