Tema: Če bi bil jaz Miklavž …
Če bi bil jaz Miklavž, bi najprej odpustil to nepregledno četico parkljev, ki se vedno prislini zraven. Ne zato, ker bi se mi smilili otroci, ki jih parklji strašijo, ampak zato, ker jih samo strašijo. In jim v resnici ne storijo nič hudega. In potem otroci – ko že odrastejo in so sami svoji – mislijo, da se lahko brez posledic igrajo s hudičem.
Če bi bil jaz Miklavž, bi nagnal te rogate, z dolgimi jeziki opletajoče in z verigami rožljajoče nakaze. Ne zato, ker bi se bal, da se otrokom te grozne pojave tako vtisnejo v spomin, da potem morda še spati ne morejo, temveč zato, ker se bojim, da se otrokom vtisnejo v spomin prav te in take grozne pojave in mislijo, da je to prava podoba hudiča. Potem pa – ko že odrastejo in so sami svoji – mirni spijo, saj zlepa ne vidijo (takega) hudiča in ga ne prepoznajo, ko se jim le-ta približa v sladkem, mamljivem, očem in srcu prikupnem videzu ter se potem včasih celo spajdašijo z njim, ne da bi se zavedali posledic.
Če bi bil jaz Miklavž, bi prebra...