Tema: Nevidni
Izabela s starši živi v stari, mrzli predmestni hiši. Njihovo življenje je skromno in preprosto, a kljub življenju v revščini so imeli vse, kar so potrebovali – imeli so drug drugega in se imeli lepo.
A nekega dne je zmanjkalo denarja za položnice. Družina je morala zapustiti svoj dom in se preseliti v stanovanje v revni mestni četrti. Tam Izabela ne najde ničesar, kar bi jo razveselilo. Vedno bolj čuti, da je nihče ne opazi in ugotavlja, da počasi izginja s tega sveta. V nekem trenutku postane povsem nevidna. Takrat prvič opazi množico drugih nevidnih in otožnih ljudi. Vsak je sam s svojim delom in skrbmi. Izabela se ojunači in jim začne pomagati: sosedi saditi rože v pločevinke, brezdomcu hraniti potepuške živali, sosedovemu fantu popraviti kolo ... Njen pogum je nalezljiv, počasi jih je vedno več, skupaj barvajo sivino svojega življenja, postajajo nasmejani in spet vidni.
Izabelina zgodba, katere avtor je Tom Percival, ki je tudi sam odraščal pod pragom revščine, nas tako kot...