Tema: dr. Jože Dežman: Krožni dokazi namišljene resničnosti
dr. Jože Dežman: Krožni dokazi namišljene resničnosti
Pisal sem že raznolika muzejska besedila. Pisanja tega prispevka sem se lotil z zame nekoliko neobičajnega stališča. Razmišljal bom o zapleteni dialektiki muzejskega direktorovanja. Opozarjam na nekaj konservativnih temeljev, po katerem bi morali zaposlenim v muzejem priznavati nazive za njihovo uspešnost.
Sito za izbiro je lik in delo ene osebe – Kaje Širok. Sito sem umeril po starem načelu, da hudič tiči v podrobnostih. Pripoved temelji na fraktalnih vzorcih, ki bi jih lahko za vsak našteti primer našteli še obilo.
Širokova je potem, ko je bilo jasno, da ne bo dobila tretjega mandata kot direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS), »postala središče izrednega medijskega povzdigovanja. Vodilni mediji so ji posvečali intervju za intervjujem, objavljali izjave… Bila je izpostavljena kot devica orleanska slovenske kulture in muzejstva, garant intelektualne briljance, politične in vsakršne korektnosti, zvezda vodnica in leščerba modrosti.«
V nekaj javnih intervencijah sem skušal s Širokovo in njenim mentorjem, Otom Luhtarjem, vzpostaviti dialog, pa ni šlo. S tem besedilo ga skušam vzpostaviti še enkrat.
Znanstvenica, direktorica, docentka …
Širokova skuša pri vsakem pojavljanju ustvariti določen vtis. Tako pri objavi svojega doktorata leta 2012 poudari, da je delo nastalo na osnovi doktorske disertacije, ki jo je zagovarjala leta 2009 »in znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih publikacijah med letoma 2009 in 2012.« Na naslovnici pa se predstavi kot »direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije in docentka na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Visoki šoli za dizajn v Ljubljani.«
Če pogledamo v njeno bibliografijo, med leti 2009 in 2011 ne najdemo kakega besedila, ki bi nakazovalo, da se je Širokova lotila resnejšega raziskovalnega dela. Gre za krožni miselni tok, ko se v pomanjkanju tehtnih vsebin človek raje posveča ustvarjanju videza. In ta videz, ki nima opore v konkretnih dejstvih, je: jaz sem znanstvenica z doktoratom, pišem znanstvene članke in jih objavljam v znanstvenih publikacijah. In kot dodaten dokaz te odličnosti so funkcije, ki jih je zasedla. Ta način domišljijske samopromocije je bistvo delovanja Širokove.
Širokova ima do začetka leta 2021 v osebni bibliografiji v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji vpisanih v nekaj nad 200 enot. Vendar za nekaj enot ni jasno, zakaj bi jih pripisovali njej, nekaj vnosov je podvojenih.
Pri več kot petdesetih vpisih gre za objave v obsegu ene ali dveh strani. Še blizu 30 objav ima deset strani ali manj, še več kot 15 pa 11-20 strani. 21 strani ali več ima le nekaj nad pet objav.
Širokova je rojena leta 1975. Njena prva strokovna objava je njena diplomska naloga leta 2002.
Nekaj objav potem nakazuje njeno zanimanje za teorije spominjanja, vsebinsko se veže na svoje domače okolje. Leta 2009 napiše svoje edino obsežnejše besedilo, s katerim doseže doktorski naslov. Prvotni naslov Kolektivno spominjanje in kolektivna pozaba v obmejnem prostoru : spomini na Gorico 1943-1947, za objavo v zbirki Kulturni spomin leta 2012 spremeni v Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi. O obojem več kasneje.
V začetku leta 2011 je bila Širokova imenovana za direktorico Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Brez muzejskih in vodstvenih izkušenj!
Vprašanje, ki je v njenem primeru izredno izpostavljeno, je, v koliko primerih, ko si pripiše vodstvene in vsebinske zasluge za projekte, je nastopala predvsem kot direktorica muzeja – torej po službeni dolžnosti in manj kot soavtorica projektov. Gre tako za njene uvodne besede in zelo skromne vsebinske prispevke pri razstavah in objavah Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Skoraj polovico vpisov pri Širokovi so ali intervjuji v različnih medijih, nastopi na znanstvenih posvetih, okroglih mizah, predavanja, bila je tudi mentorica pri nekaj diplomskih nalogah …
Lahko le ugotovimo, da ima Širokova pri svojih 46 letih skromen strokovni opus.
Kaledojskop ali zgodovina
Vrnimo se k doktoratu Širokove oz. njegovi objavi.
Njen mentor pri dokto