V preteklem tednu je papež Leon XIV. v avdienco sprejel filmske ustvarjalce z vsega sveta, med njimi tudi nekaj znanih hollywoodskih igralcev.
Ob tej priložnosti so v Vatikanu pripravili tudi sporočilo za javnost, v katerem so razodeli, kateri štirje filmi so papežu še posebej pri srcu.
Kot svoje najljubše štiri je navedel Čudovito življenje (1946), Navadni ljudje (1980), Življenje je lepo (1997) in ... Moje pesmi, moje sanje (1965).
Kot ljubiteljica filmov sem vesela, da ima papež tako izbran okus. Čeprav je nekako pričakovan – filmi so iz njegovega otroštva in mladosti, vsi imajo tako ali drugače zelo jasen religiozen podton in vsi govorijo o pomembnosti upanja in zaupanja v Božji načrt.
Seznam me je pravzaprav presenetil v eni sami točki – da se je nanj uvrstil film Moje pesmi, moje sanje.
Film sama redno uvrščam med svoje najljubše, a hkrati zanj moški del moje družine trdi, da mogoče postane zanimiv šele v zadnje pol ure, ko se pojavijo vojaki. Je ta tako vesel, prešeren...