Tema: Množični pogin klapavic v Jadranu
Projekt TEAMFORADRIS razkriva prve ugotovitve o množičnih poginih klapavic v Jadranu. Projekt TEAMFORADRIS – Transnational mussEls preservAtion systeMs FOR the ADRIatic Sea , ki poteka v okviru programa Interreg IPA ADRION 2021–2027, je namenjen izboljšanju upravljanja ribištva in akvakulture v jadransko-jonski regiji. Eden glavnih ciljev projekta je razumeti vzroke za množične pogine klapavic v gojitvenih nasadih ter poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja in pomagale bolje razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje. V zadnjih letih so množični pogini klapavic opaženi po Sredozemlju, tudi v Jadranskem in slovenskem morju, kar je ponekod povzročilo velik upad proizvodnje do 100 %. V školjčišču Zavoda YouSea v Piranskem zalivu je bila v letih 2023 in 2024 zabeležena visoka smrtnost klapavic . V Boki Kotorski (Črna gora) je množični pogin leta 2020 povzročil 80–90-odstotni upad proizvodnje, v Varanu Cagnanu (Italija), kjer so največja školjčišča v Evropi, je množični pogin leta 2024 povzročil 100-odstotni izpad proizvodnje, o podobnih izzivih pa poročajo tudi partnerske organizacije iz drugih krajev Italije in Grčije. Več možnih vzrokov poginov Partnerji projekta so v okviru projekta pripravili pregled obstoječih znanstvenih raziskav o vzrokih smrtnosti klapavic v Sredozemlju , ki služi kot podlaga za nadaljnje aktivnosti na terenu. Ugotovitve kažejo, da pogine povzroča kombinacija dejavnikov , med njimi podnebne spremembe, plenjenje, vnos tujerodnih vrst, obrast in tekmovanje za hrano in prostor ter onesnaževanje . Med pomembnimi vplivi so predvsem segrevanje morja, temperaturni ekstremi, spremembe slanosti in količine kisika v vodi ter zakisovanje morja. Takšne spremembe za klapavice predstavljajo stres in jih naredijo bolj občutljive na druge obremenitve. Plenilski ploščati črv Redno spremljanje stanja klapavic v Sloveniji Zavod YouSea v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo od maja 2025 izvajajo mesečno spremljanje stanja klapavic . Enoletno spremljanje bo omogočilo boljši vpogled v zdravstveno stanje klapavic skozi letne čase , kar je pomembno za gojitelje in za razumevanje stanja morskega okolja. Raziskovalci spremljajo tudi druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na pogine. Med njimi je povečana obrast s plaščarjem rodu Clavellina , ki lahko s klapavicami tekmuje za hrano in kisik, ter sezonski porast predatorskih ploskih črvov, ki plenijo klapavice in predstavljajo pomemben dejavnik smrtnosti v Jadranu in Sredozemlju. Pilotni poskus gojenja na morskem dnu Slovenija je v projektu vključena kot pilotna lokacija, kjer bo na morsko dno postavljena inovativna struktura za poskus gojenja klapavic v globlji vodi . Namen poskusa je preveriti, ali lahko tak pristop zmanjša vpliv visokih poletnih temperatur, ki v plitvejših in površinskih delih morja močno vplivajo na preživetje klapavic. Hkrati se pričakuje manjša obrast organizmov, kar bi lahko dodatno izboljšalo preživetje školjk. Z aktivnostmi projekta TEAMFORADRIS partnerji prispevajo k boljšemu razumevanju izzivov gojenja klapavic v slovenskem, jadranskem in jonskem morju ter k razvoju rešitev, ki bi bile uporabne tudi širše v Sredozemlju. Dejavnosti projekta TEAMFORADRIS so sofinancirane s strani Evropske unije v okviru programa Interreg IPA ADRION iz Interreg sklada (Evropski regionalni razvojni sklad in IPA III). Besedilo: dr. Irena Fonda, Zavod YouSea; Foto: Borut Furlan