Duhovniško službo v župniji Sv. Florijana v Doliču doživljam kot dar, pot in milost. Dar, ker mi je dano služiti Bogu in župljanom. Je pot, po kateri me Jezus kliče: »Hodi za menoj.« Je milost, ki si je nisem zaslužil, ampak mi jo Bog podarja, ker oznanjam njegovega sina Jezusa. Božji klic, ki me je dosegel in me potegnil na to pot, je zahteven, hkrati pa tudi lep in privlačen. Zato svojo duhovniško službo doživljam kot dotik Božje bližine, ko se srečujem z župljani preko zakramentov in vsakdanjega življenja. Pridejo pa tudi trenutki, ko je težko, ko ne vidiš sadov svojega dela, ko so morda odnosi zapleteni ... Takrat me Bog uči zvestobe – ne uspeha, ne da bi bil popoln, ampak zvest, da bi bil Njegov. Zato pa duhovnik potrebuje molitev, ki ga spomni, da ni sam, ampak da On vodi župnijo, jaz pa sem le njegov sodelavec. Občestvo, ki mi je zaupano, doživljam kot veliko družino. Hvaležen sem vsem sodelavcem: ŽPS, pevcem, ministrantom, krasilcem in vsem vernikom, posebej odboru za nove...