Ob novembrskih dneh, ko se spominjamo vseh, ki so že odšli v večnost, smo se tudi v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani spomnili pokojnih brezdomcev. V torek, 4. novembra, smo obhajali mašo, ki jo je daroval lazarist Tilen Prinčič. Zbralo se je lepo število brezdomcev in prostovoljcev, ki so v miru in zbranosti sodelovali pri bogoslužju. Spomnili smo se vseh brezdomcev, ki so umrli v tem letu – mnogi prezgodaj, drugi nenadno, nekateri povsem sami. Na mašo smo se pripravljali že nekaj dni prej in prav ganljivo je, kako velika so njihova hrepenenja po lepem in dobrem. Vsak si na svoj način prizadeva za bolj polno življenje, ki pa ga mnogokrat išče na napačnem koncu. Neskončno potrebujejo nekoga, ki jih sprejme in se jih veseli ne glede na vse. Brezdomci so tako v družbi kot žal tudi v Cerkvi spregledani in nezaželeni, zato je nujno, da vztrajno iščemo poti do njih. V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote si prizadevamo biti z njimi do konca – ne le v življenju, ampak tudi...