Tema: Čakanje in pričakovanje
»Glejte, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel – Bog z nami.« (Mt 1,23)
Ko sem obljubila, da bom pisala o adventu, sem se zavedela, da o tem blagoslovljenem času pričakovanja na Jezusovo rojstvo vedno pišem v jeziku, primernem za otroke, saj običajno nastajajo zgodbice, igre, uganke za Mavrico ali slikanice. Za hip sem občutila negotovost, ali bom sploh znala nagovoriti odrasle. Toda sama sebi sem se posmehnila: čakaj malo, saj si vendar odrasla! Kako doživljaš te tedne pred božičem? Prisluhni sami sebi, kakšne korake delaš!
In sem se zagledala na začetku adventne poti. Ko še nisem čisto pripravljena. Vem, da beseda advent pomeni prihod. In tudi jaz čakam. Čakam ali pričakujem?
Čakanje. Številna različna čakanja.
Čakam, da mi končno leže spanec na oči. Sredi noči čakam, da se zdani. Čakam moža, prijateljico, sestro, otroke. Čakam vlak.
Čakam in čemim v sebi. Ko čakam, sem otopela; mislim pustim, da gredo svojo pot – ali bolje, ne mislim z njimi. In ko dočak...