Šla je. Niti za hip se ni ozrla. Razpela je krila in kakor ptica poletela v svet. Živela je in s polnimi pljuči zajemala tuj zrak. Podobe domače so se vztrajno začele vrivati v sanje. Sanjala je gozd domači, vonj po smrečju, dim, ki vali se z ognjišča, slast mamine juhe na nedeljski […]