Tema: Da se ne pozabi: 110 let smrti Vilija Vicentija
Da se ne pozabi Danes mineva 110 let (1914), kar je v Villi Vicentini pri Ogleju umrl Josip Furlani Trnogorski, primorski duhovnik, publicist, kulturnik in narodni buditelj. Rodil se je 25. februarja 1826 v kmečki družini v Dornberku, šolal se je v domačem kraju in v Gorici, kjer je obiskoval znamenito goriško centralno bogoslovno semenišče. Kot srednješolec je pripadal skupini dijakov, ki se je zbirala pri duhovniku in narodnjaku Valentinu Staniču, kot bogoslovca pa ga najdemo v krogu bogoslovnega profesorja Štefana Kociančiča, ki je bogoslovce navduševal za slovenski jezik in jih vzpodbujal k pisanju. V duhovnika je Furlanija posvetil nadškof Luschin leta 1849. Kot kaplan je Furlani deloval v Krminu, zatem šest let v Mirnu, kjer se je še posebej navdušil za narodno ozaveščanje. Leta 1856 je postal kaplan pri sv. Ignaciju na goriškem Travniku. Toda že leta 1864 je zbolel in zaprosil za upokojitev. Prav tedaj je kneginja Napoleona Elisa Baciocchi (1806-1869) ustanovila v svojem dvorcu v Villi Vicentini beneficij »Cappella Baciocchi« za hišnega duhovnika. Goriški nadškof Gollmayr je leta 1869 določil prav Josipa Furlanija za to nadarbino. Ali kot je leta 1869 zapisal tedanji goriški tednik Domovina: »F. gre v Villo Vicentino za grajščinskega kaplana mladega cesarjeviča Napoleona«. Ja ja, prav ste prebrali, to je tista Napoleona Elisa, njena mati Maria Anna Elisa Bonaparte Baciocchi (1777-1820) je bila principessa di Lucca e Piombino, duchessa di Massa, principessa di Carrara e Granduchessa di Toscana. Po odstavitvi brata, cesarja in kralja Napoleona se je skupaj z možem Felicejem Baciocchi in dvema otrokoma (Friderik Napoleon in Elisa Napoleona) naselila na furlanskem podeželju v Villi Vicentini. Elisa Bonaparte je vilo in zemljišče po svoji smrti zapustila otrokoma, ti pa so celotno posest leta 1861 prodali svojemu bratrancu Napoleonu III. (1808-1873) in njegovi ženi Eugeniji de Montijo. Napoleona III., s polnim imenom Charles Louis Napoleon Bonaparte, najdemo na francoskem prestolu med letoma 1852 do 1870, za njegovega očeta je sicer obveljal Louis Bonaparte, Napoleonov mlajši brat. Domneva, da je Napoleonov nečak, mu je pozneje zelo pomagala. Furlani je ostal v Villi Vicentini kot beneficiat do smrti, kajti trajna invalidnost mu je onemogočila vrnitev v dušno pastirstvo. Čeprav je Josip Furlani vrsto let preživel v Furlaniji, je s svojimi spisi in pesmimi pomembno zaznamoval narodno prebujanje goriških Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. Prispevek Da se ne pozabi: 110 let smrti Vilija Vicentija je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .