Tema: 100 let Rimskega sporazuma
Da se ne pozabi Na današnji dan pred stoletjem (1924) je bil podpisan Rimski sporazum med Kraljevino SHS (Jugoslavijo) in Kraljevino Italijo. Z njim je bila ukinjena Svobodna Država Reka (Stato Libero di Fiume). Sporazum sta podpisala Nikola Pašić in Momčilo Ninčić, predstavnika vlade Kraljevine SHS, ter Benito Mussolini, tedanji predsednik italijanske vlade. Poglejmo, kaj se je v tistih prelomnih letih po koncu prve svetovne vojne dogajalo v mestu ob Kvarnerju. Nacionalistični pesnik in vojni junak Gabriele D'Annunzio (1863–1938) je septembra 1919 z dva tisoč prostovoljci za skoraj poldrugo leto zasedel Reko (Rijeka, Fiume), ki je do konca prve svetovne vojne pripadala habsburški monarhiji (kot corpus separatum sicer del Ogrske), potem pa jo je upravljal italijanski Narodni svet. Tajni londonski memorandum iz leta 1915 sicer mesta ni prisojal Italiji. Prav D'Annunzio je s svojim slogom vladanja na Reki postavil temelje fašističnem gibanju, med drugim tudi fašistični pozdrav z iztegnjeno roko, in naslov duce (lat. dux), ki ga je nosil v mestu ob Kvarnerju. Novembra 1920 je bila podpisana Rapalska pogodba in mednarodnopravno vzpostavljena razmejitev med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. Toda italijanski nacionalisti niso bili zadovoljni z doseženim. Zgovoren je poseg italijanske vojske na Reki decembra 1920, ko so iz kvarnerskega mesta izgnali D'Annunziove prostovoljce, da bi tako omogočila izvajanje mirovne pogodbe s Kraljevino SHS. Poseg je spodbudil silovito kampanjo proti liberalni vladi Giovannija Giolittija, obtoženi izdaje nacionalnih interesov. Začasna vlada na Reki je sicer 7. januarja 1921 izdala zakon o ureditvi Svobodne države Reka in razpisala volitve v ustavodajno skupščino. Na volitvah 24. aprila 1921 je zmagala avtonomistična stranka (Partito Autonomista), vlado pa je sestavil Riccardo Zanella (1875, Reka–1959, Rim), voditelj omenjene stranke, sicer sin očeta iz Vicenze in matere iz Kranjske, svojčas poslanec v Budimpešti. Toda krajevni fašisti so 27. aprila 1921 s silo zasedli vladno poslopje in prevzeli oblast, posledično je italijanska vlada nato na Reki vzpostavila komisariat. Na volitvah 5. oktobra 1921 so ponovno zmagali avtonomisti in R. Zanella je postal demokratično izvoljeni predsednik Svobodne države Reka. Toda demokracija ob Kvarnerju ni trajala dolgo, kajti že 3. marca 1922 so posredovali fašistično-nacionalistični nasprotniki, ki so z italijanske vojaške ladje streljali na vladno palačo. Med njimi je bil zloglasni požigalec Narodnega doma Francesco Giunta. Zanella se je s privrženci umaknil v bližnjo Kraljevico v Kraljevino SHS. Še naprej se je zaman trudil predstavljati legitimno Reško državo. Mesto Reka naj bi postalo svobodna država, tudi s svojo zastavo in grbom, ki pa ni nikoli resnično zaživela; z Rimskim sporazumom leta 1924 so njeno ozemlje razdelili med Italijo in Kraljevino SHS, ki je dobila pristanišče Sušak. S tem dejanjem je rapalska meja dobila svojo dokončno podobo. Prispevek 100 let Rimskega sporazuma je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .