Tema: Sledi čezmejne mobilnosti, 17. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo
Sledi čezmejne mobilnosti, 17. Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo
Slovensko etnološko društvo in Hrvaško etnološko društvo že od leta 1981 prirejata skupne posvete z naslovom Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo z namenom razpravljati o aktualnih etnoloških vprašanjih in izmenjevati izkušnje iz obeh držav. Tokratne, že 17. po vrsti, so posvečene aktualni temi – sledem čezmejne mobilnosti. Mobilnost in meje so že dolgo predmet etnoloških in antropoloških raziskav. V letošnjem programu Vzporednic smo k mejam in (ne)mobilnosti pristopili preko sledi , ki meje in mobilnosti označujejo, reprezentirajo in dokumentirajo. Sledi se lahko neposredno navezujejo na meje: mejni prehodi, ograje, obmejne ceste, nadzorna infrastruktura, dokumenti za prehajanje mej, spletne aplikacije za prijavljanje čezmejnih projektov ipd. Lahko pa nastopijo kot asociativni indeksi mej: v primeru nereguliranih migracij so sledi meje in gibanja na primer zavržene obleke, pogorelo ognjišče ali sledi čevljev v blatnih tleh. Kot opredmetenje čezmejnega gibanja ali njegovega preprečevanja imajo sledi svojo fizično pojavnost. S tem pa imajo trajanje, odražajo sledi časa, ohranjajo spomin in predstavljajo zgodovino. Ljudje, ki stopajo v stik s to predmetnostjo, se nanjo odzivajo različno: zanje ima različen pomen, nanje deluje afektivno, sproža asociacije in spomine. Nekateri predmeti, ki so prečkali meje, se kot spominski oz. dediščinski predmeti ohranjajo v domačih zbirkah in muzejih. Pomembne so tudi nematerialne sledi mobilnosti, ki so vključene v izkušnje, zgodbe in čustva posameznikov ter kolektivne spomine skupnosti. Zasidrane so v različnih kulturah, dediščini in politikah spominjanja. preberite več »