Tema: Renato Podbersič: Da se ne pozabi!
Da se ne pozabi Mineva sto pet let, odkar se je v Spodnji Avstriji rodil Kurt Waldheim (1918), pravnik, politik, 4. generalni sekretar OZN in avstrijski predsednik med letoma 1986 in 1992. Njegov oče je bil češkega rodu, s priimkom Watzlawick, ki si ga je ponemčil ob razpadu Avstro-Ogrske. Kurt je kmalu po nemški priključitvi Avstrije leta 1938 je kot študent vstopil v nacistično paravojaško krilo SA (Sturmabteilung). V začetku leta 1941 so ga vpoklicali v redno nemško vojsko (Wehrmacht) in poslali na vzhodno fronto. Tam je bil ranjen, nekaj časa se je zdravil v vojaški bolnišnici, med letoma 1942 in 1945 je ponovno kot častnik služil v nemški vojski. Po vojni je sprožalo velike polemike njegovo delovanje v jugovzhodni Evropi, torej na Balkanu, v okviru armadne skupine E pod poveljstvom letalskega generala Alexandra Löhra (1885-1947). Zlasti so nekateri novinarji spraševali po njegovi udeležbi v akciji z imenom "Operation West–Bosnien" spomladi 1942, ki jo bolj poznamo kot bitka na Kozari. Ti boji "slovijo" po hudih zločinih nad civilnim prebivalstvom pretežno srbske narodnosti. Pomenljivo je tudi, da je sam poglavnik Ante Pavelić po koncu bojev odlikoval nekaj nemških častnikov, med njimi je K. Waldheimu kar osebno pripel srebrno medaljo krone kralja Zvonimirja s hrastovimi listi. Šlo je za eno najvišjih odlikovanj, kar jih je kot nedržavljan NDH sploh lahko prejel. Morda ni odveč dodati, da so takrat odlikovali zgolj tiste, ki so v bojih aktivno sodelovali. Kasneje naj bi Waldheim po izjavah prič sodeloval tudi v pogromu nad Judi v Solunu. Maja 1945 se je Waldheim s svojo enoto predal Britancem na Koroškem. Po vojni je dokončal študij prava na dunajski univerzi. Vrsto let je deloval v avstrijski diplomatski službi, politično pa se je udejstvoval v Avstrijski ljudski stranki (ÖVP). Leta 1972 je K. Waldheim uspešno kandidiral za generalnega sekretarja OZN. Izkoristil je poreklo iz nevtralne države in vrhunec hladne vojne, uspešno je diplomatsko lobiral in sklenil nekaj kravjih kupčij. Pot na čelo OZN mu je bila odprta. Toda večji del mednarodne javnosti takrat še ni vedel za njegovo umazano preteklost med drugo svetovno vojno. Na tem mestu je ostal do leta 1981. Verjetno bi ostal bogat upokojenec, če ne bi leta 1986 ponovno kandidiral na visoko politično funkcijo, tokrat v domači Avstriji, kjer je postal predsednik. Potem pa se je začelo, predvsem zaradi preiskovalnih novinarjev... Jugoslovanska državna komisija za vojne zločine ga je sicer že konec leta 1947 označila kot vojnega zločinca, njegov dosje je imel oznako F25572. Toda uradni Beograd ni nikoli predložil obremenilnega materiala proti Waldheimu. So že vedeli zakaj! In ti dokumenti so izginili iz arhivov, domače novinarje, ki bi želeli to preiskovati pa so utišali. O Waldheimovem položaju veliko pove že dejstvo, da so mu Američani in Britanci prepovedali vstop v svoji državi in Avstrijo je mednarodna skupnost diplomatsko izolirala. Večina državnikov se je Waldheima izogibala, Avstrijo so obiskali samo takrat, ko protokol ni zahteval srečanja s predsednikom. Kurt Waldheim je umrl 14. junija 2007 na Dunaju. Prispevek Renato Podbersič: Da se ne pozabi! je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .