Tema: V pričakovanju druge splošne stavke javnega sektorja
V pričakovanju druge splošne stavke javnega sektorja
Ljubljana, 17. aprila (STA) – V sredo bo v Sloveniji druga splošna stavka javnega sektorja, ki naj bi se ji po nekaterih ocenah pridružilo od 80.000 do 90.000 javnih uslužbencev. Sindikati zahtevajo, da vlada umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ohrani dosežene standarde kakovosti javnih storitev ter da ne odpušča in znižuje plač javnih uslužbencev.
Poleg znižanja plač javnim uslužbencem in funkcionarjem ukrepi med drugim predvidevajo tudi znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence. Vlada je med številnimi ukrepi predvidela tudi ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka in spremembo normativov v šolstvu.
Javni uslužbenci, povezani v 23 sindikatov različnih dejavnosti, bodo stavkali na delovnem mestu in v okviru zakonskih omejitev. Šole bodo zaprte, v vrtcih pa bodo pod določenimi pogoji zagotovili minimum delovnega procesa. V zdravstvu in socialnem skrbstvu bodo delali kot v času dežurstva, zaprte bodo nekatere kulturne ustanove.
Policisti in cariniki bodo delo opravljali še bolj temeljito, gasilci bodo delali kot v času dežurstva, vojaki pa zaradi zakonskih omejitev ne bodo stavkali, vendar podpirajo stavkovne zahteve. Stavki so se pridružili tudi zaposleni na upravnih enotah, vendar še ni znano, kako bodo organizirali delo na dan stavke.
Sindikati javnega sektorja bodo v sredo pet minut pred 12. uro v večjih mestih pripravili protestne shode. Mirni protesti so napovedani v Ljubljani pred vladno stavbo na Gregorčičevi ulici, v Mariboru na Trgu svobode, v središču Celja na Kosovelovi, v Kopru na Titovem trgu, v Velenju na Titovem trgu, v Novem mestu na Glavnem trgu, v Murski Soboti na Trgu zmage, v Novi Gorici pred občino, v Kranju in Ravnah na Koroškem. Za shod na Ptuju, kjer se bo v sredo na obisku mudila vlada, niso dobili dovoljenja.
Vlada in sindikati pa so na različnih bregovih tudi kar se tiče plačila stavke. Premier Janez Janša je poudaril, da za stavko ni nobenih formalnih razlogov, zato tudi ne bo plačana. S tem se ne strinjajo sindikati, ki menijo, da je vlada povzročila stavko in bo morala zato tudi kriti stroške.
Tudi v času stavke se bodo med vlado in sindikati nadaljevala pogajanja, a je malo verjetno, da bodo obrodila sadove in preprečila stavko. Pogajanja so sicer začeli danes, ko je vodja vladne pogajalske skupine in minister za delo Andrej Vizjak koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja predstavil odgovor vlade na stavkovne zahteve, ki ga je na dopisni seji sprejela v ponedeljek pozno zvečer.
Vizjak je koordinaciji predlagal, da bi delo nadaljevali v podskupinah, kar je sindikalna stran podprla. Pogajali pa se bodo vsak dan, tudi v sredo na dan stavke.
Prva podskupina se bo pogajala o ukrepih na področju plač, na vladni strani jo bo vodila Lidija Apohal Vučkovič, ki je že doslej na vladni strani vodila pogajanja o plačah javnih uslužbencev. Druga podskupina naj bi iskala kompromisno rešitev glede predlaganih sprememb normativov v šolstvu, vodil pa naj bi jo minister za izobraževanje Žiga Turk. Tretja podskupina pa se bo pogajala o ukrepih, ki posegajo v socialne pravice. Na vladni strani naj bi jo vodil Vizjak.
Vlada v odgovoru predlaga, da se osnovne plače v javnem sektorju znižajo za šest odstotkov oziroma da se odpravita obe preostali četrtini nesorazmerja v osnovnih plačah in istočasno znižajo osnovne plače za 11 odstotkov. Stavkovne zahteve sindikatov, ki se nanašajo na umik predlogov ukrepov posega v plače, bi vlada lahko umaknila pod pogojem, da bi se na drug način v javnem sektorju zagotovil enak finančni učinek, vendar je bilo v dosedanjih pogajanjih s sindikati ugotovljeno, da to ni možno, je v stališču zapisala vlada. Poudarja, da v predlogih ni ukrepa o odpuščanju javnih uslužbencev.
Poudarili so še, da so ukrepe za uravnoteženje javnih financ pripravili z namenom, da v Sloveniji ohranimo širok sistem delovanja socialne države tudi v prihodnosti. Opozorili so tudi, da so s predlaganimi ukrepi na področje družine in sociale ter varstva brezposelnih posegli zelo selektivno. Pri pripravi ukrepov je vlada vseskozi zasledovala cilj, da ukrepi ne prizadenejo socialno najbolj šibkih posameznikov in družin, so zapisali.
Zatrdili so še, da na področju šolstva namesto izrazito neenakih možnosti v različnih okoljih izenačujejo možnosti za vse učence v vseh okoljih. Predlogi ukrepov obenem povečujejo avtonomijo učiteljev, pravijo v vladi.
Namen reorganizacije v šolstvu je optimizacija poslovnih procesov in izkoriščanje sinergij, ob tem pa naravno prihaja do presežkov, priznavajo v vladi ter napovedujejo združevanje več zavodov na področju razvoja šolstva v enega, pri čemer bosta samostojnost ohranila Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Državni izpitni center.
Varčevanje za stabilizacijo javnih financ je vlada premiera Janeza Janše napovedala že ob nastopu funkcije, ko je bilo tudi jasno, da bo ena njenih prvih nalog priprava rebalansa letošnjega proračuna. Prva izhodišča ukrepov za uravnoteženje javnih financ, s katerimi želi vlada prihraniti več kot 800 milijonov evrov, je socialnim partnerjem predstavila na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
V sindikalnih centralah, med drugim v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Pergamu in KNSS Neodvisnost, podpirajo splošno stavko javnega sektorja in protestne shode. Zaposleni v gospodarstvu se sicer ne bodo pridružili stavki, posamezniki pa so vabljeni, da se udeležijo shodov.