Hrvaška je dežela morja, oljčnih nasadov, pašnikov in rodovitnih polj. Zato so sestavine, ki se znajdejo v katerem od številnih tradicionalnih receptov, vedno sveže, razvajene od sonca, polne arom in pripravljene z domišljijo. Vsaka regija ima svoje značilne jedi, ki jih je najbolje poskusiti tam, kjer so doma. Če obstaja kraj, kjer kuhanje (in vse ostalo) poteka počasi in z občutkom, potem je to Dalmacija. Od Splita do Dubrovnika, od Brača do Korčule, tu je vedno dovolj časa za dobro hrano, vino in družbo. Če vas pot zanese proti Šibeniku, naj vas mir pristanišča ne zavede. Tu se življenje praznuje s sirom, zorjenim v ovčji vreči, drniškim pršutom in kozarcem znamenitega vina iz Primoštena. Na koncu večera se poskusi pita z olivami in figami, ki s svojo toplino ostane še dolgo v noč. V senci splitskih ulic se skriva prava kraljica dalmatinske mize – pašticada. Vino, klinčki, govedina in potrpežljivost – jed, ki potrebuje čas, da pove svojo zgodbo. Nasprotno od večurnega kuhanja pašticade pa se ribe pripravljajo čim bolj enostavno, na način, ki ohrani največ okusa rib. To je dalmatinski minimalizem par excellence! Iz Splita se odpravimo na Hvar, kjer vas čakajo vina z značajem – vugava, Plančić in celo smutica, starodavna mešanica črnega vina in ovčjega mleka, ki razen imena in videza s smutijem nima nič skupnega. Tu se zvečer na mizo postavi gregada (močna ribja juha), ki stavi na sveže sestavine in nič kompliciranja. Še južneje, v Stonu, se morje spremeni v raj školjk. Ostrige in klapavice so darilo, ki ga spremljajo vina z juga – dingač, postup, pošip ali grk. In ko sonce počasi tone za obzorje, se na mizi zasveti še rožata – sladka, kremasta sladica, ki spominja na vanilijev puding. V Dalmaciji se nič ne dogaja na hitro. Tu se kuha in jé s potrpežljivostjo in užitkom. In ko sedite ob morju s kozarcem vina v roki, se nalagajo najlepši spomini. Slika zgoraj: Gojišče ostrig v zalivu Sutvid na polotoku Pelješac. Lokacija zaliva Sutvid na tej povezavi.