Tema: 190 letnica rojstva nadškofa Zorna
Da se ne pozabi Danes mineva 190 let od rojstva goriškega nadškofa Alojzija Matije Zorna. Dolgo časa je sicer veljalo, da se je rodil leta 1837 in marsikje boste še vedno naleteli na napačen podatek. Toda Andrej Vončina je pred leti v svoji raziskavi dokazal pravo letnico rojstva 1834. Dognanja je zapisal tudi v knjigi "Goriški nadškof Alojzij Matija Zorn : Življenje in delo s posebnim poudarkom na njegovem političnem delovanju" (GMD, Gorica 2012). Velja jo vzeti v roke! Bil je prvi nadškof domačin slovenskega rodu v Gorici. Rojen v mežnarjevi hiši v Prvačini, izobraževal pa se je v Gorici in na Dunaju (doktorat iz teologije), kjer je postal gojenec znamenitega zavoda Avguštinej (Augustineum). V Gorico se je vrnil leta 1861 in opravljal odgovorne službe v domači nadškofiji (nadškofov tajnik, ravnatelj semenišča). Leta 1882 je bil imenovan za poreško-puljskega škofa (posvečen januarja 1883), že junija istega leta pa je prejel imenovanje za goriškega nadškofa, po smrti naškofa Andreja Gollmayerja. Slovesna umestitev v Gorici se je izvršila oktobra 1883. Po značaju je nadškof Zorn veljal za umirjeno, globoko čutečo in umetniško osebnost, med drugim je odlično igral na klavir. Sam pa je poudarjal predvsem svojo vlogo dušnega pastirja. Kot goriški nadškof je Zorn odigral pomembno vlogo v družbeno-političnem življenju tistega časa, njegovo vodenje goriške nadškofije je namreč sovpadalo z naglim razvojem političnega delovanja v tedanji Habsburški monarhiji. V narodnostno mešani nadškofiji (in deželi) je pomemben vidik predstavljalo prav narodno vprašanje oz. nerešeni odnosi med Slovenci in Italijani. Položaj goriškega nadškofa je torej imel veliko težo, tudi politično. Zanimivo je mnenje o nadškofu Zornu, ki ga je v svojih spominih zapisal dr. Henrik Tuma, starosta goriške liberalne in pozneje socialdemokratske politike: "Nadškof Zorn je bil sploh nervozen in se je politike ogibal, ker je vedel, da ga bodo Italijani napadali ako pride na korist slovenske delegacije v deželni zbor". Za kaj je pravzaprav šlo? Vsakokratni goriški nadškof je imel tedaj zagotovljen izbor v goriški deželni zbor (virilist). Nadškof Zorn pa se ni želel udeleževati sej tega organa, nekakšnega deželnega parlamenta, ker bi s tem porušil politično ravnovesje med slovensko in italijansko stranjo. Na svoje duhovnike se je nadškof Zorn v pastirskih listih sicer obračal v latinščini, ljudstvo pa je nagovarjal v slovenščini in italijanščini. Bogata zbirka le-teh je danes shranjena v Nadškofijskem arhivu v Gorici (Archivio della Curia Arcivescovile di Gorizia). Goriški nadškof Zorn je umrl 8. avgusta 1897 na Dunaju, kamor se je umaknil iz zdravstvenih razlogov. Pokopan je v kripti pod stolnico sv. Hilarija in Tacijana v Gorici. Njegov naslednik v Gorici (in prvi slovenski kardinal) Jakob Missia ga je ocenil kot izredno »plemenitega človeka, odličnega po duhu in po srcu, ter vzornega dušnega pastirja«. Prispevek 190 letnica rojstva nadškofa Zorna je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .