Tema: Celjski biser slovenske gotike
Gotika je v večstoletnem razponu razvila visoko stopnjo uglašenosti med arhitekturo, kiparstvom in slikarstvom. Čudovit primer umetnostnega sloga, ki nas še danes nagovarja, je tudi kapela Žalostne Matere Božje v celjski stolnici sv. Danijela.
Kapelo so dali leta 1418 zgraditi grofje Celjski: prizidali so jo ob prezbiterij triladijske cerkve. Leta 1451 je grof Friderik II. Celju podelil mestne pravice. Upravno središče celjskih grofov je pogojevalo gradnjo kapele po najvišjih umetnostnih merilih. Izbor patrocinija – sv. trije kralji – gotovo ni bil naključna izbira grofov.
Stroka ugotavlja, da je v arhitekturi kapele viden vpliv praške umetnostne šole, saj so se Celjski tudi s porokami povezovali z velikimi evropskimi plemiškimi družinami. Prostor kapele je enoten, vzdolžno zasnovan, tristrano zaključen, s tremi šilastoločnimi okni, s štirimi polami križnega oboka in bogatim kamnoseškim okrasjem. Kapelo krasi kip Sočutne (Pietà) iz leta 1413, ki velja za enega najpomembnejših primero...