Tema: Aleš Tacer: Zvezda na nebu
Dež tiho škreblja na premočena tla, ko mislim na čase. Bilo je drugače. Bila je vihravost, v njej pa si ti prevzemala moje vsakdanje skrbi. Zdaj strah me je teme, žvenketa kosti. So misli zožéne, v njih duh tvoj živi. Obraz je drobàn, in v daljo izginja. Le zvezda na nebu svetli. Opominja.