Hrvaška je dežela morja, oljčnih nasadov, pašnikov in rodovitnih polj. Zato so sestavine, ki se znajdejo v katerem od številnih tradicionalnih receptov, vedno sveže, razvajene od sonca, polne arom in pripravljene z domišljijo. Vsaka regija ima svoje značilne jedi, ki jih je najbolje poskusiti tam, kjer so doma. Čeprav se zdi, da je Kvarner zgolj prehod med Istro in Dalmacijo, je v resnici samostojen svet okusov, ki jih oblikujejo morje in planine. Tu prevladujeta otoška pristnost in gorska divjina. Na planinskih pašnikih zaledja se pasejo ovce, zaradi katerih v otoških kuhinjah diši po mehki jagnjetini. Prav jagnjetina je tu skoraj obred – pripravljena počasi, z oljčnim oljem, vinom in zelišči, pečena nad žerjavico ali pod peko, da meso lepo odstopi od kosti. Vsak otok ima svojo različico: paško, creško, krško, rabsko. Seveda se spomnimo, kako smo se zaradi očetov na poti proti morju ustavljali za jagnjetino, ne spomnimo pa se, kdo je rekel, da so na Kvarnerju najboljši škampi na svetu, pa vendar njihov videz govori sam zase – veliki, sladki in nežni so. Na Krku uspeva vrbniška žlahtina, na katero so izjemno ponosni. Med obiskom si zato brez skrbi privoščite kozarec ali dva. Bolje kozarec v roki kot mrk pogled domačina na hrbtu. Če boste kdaj obiskali Rab, nikar ne odhajajte brez grižljaja znamenite rabske torte. Prvi zapis recepta že skoraj tisočletje hranijo sestre benediktinke, ki naj bi sladico ustvarile za papeža Aleksandra III. ob njegovem obisku davnega leta 1177. Vanjo so dale rabske dobrote – mandlje, maraskino, limonino lupinico in pomarančo – in jo zvile v obliko polža, ki spominja na ukrivljeno škofovsko palico. Božanska sladica, torej. Več o kraju Vrbniku na tej povezavi . Vir: HTS; Foto: Arhiv eNavtika