Tema: Ksenija Šešerko: Moja katedrala
Vitke smreke, smolnati bori, nežne praproti, grčavi štori, mehki mahovi, vresje cvetoče – prostor oddiha, kjer vse je mogoče. Pljuča zadihajo, se srce umiri, duša zaplava, telo se sprosti, sanje se spletajo, se pesem rodi, radost pa vzklije in nežno vzbrsti. Me žolna pozdravi, ko zajtrk svoj išče, na jasi pa ježek me […]