Tema: 130 let od rojtva dr. Engelberta Besednjaka
Da se ne pozabi Na današnji dan pred 130 leti se je v Gorici rodil dr. Engelbert Besednjak, slovenski pravnik, politik in publicist, očetu Jožefu in materi Jožefi, roj. Jež. Engelbert se je šolal v Gorici, z odliko je na goriški gimnaziji maturiral poleti 1913. Pravo je študiral na dunajski univerzi, kjer je doktoriral leta 1920. Na povabilo Izidorja Cankarja je postal leta 1919 urednik dnevnika Slovenec v Ljubljani. Naslednje leto se je vrnil na Primorsko, takrat pod italijansko zasedbo, na pobudo Virgila Ščeka je postal urednik tržaškega dnevnika Edinost. Naselil se je v Gorici, imenovali so ga za člana Pokrajinskega deželnega odbora za Goriško in Gradiščansko, med letoma 1922 in 1924 je urejal tednik Goriška straža. Bil je dejaven v politiki med Slovenci v Kraljevini Italiji in voditelj goriških krščanskih socialcev. Po napornih pogajanjih so primorski krščanski socialci in liberalci sklenili enoten nastop na italijanskih parlamentarnih volitvah aprila 1924 s Slovansko listo, na kateri so bili na 1., 3. in 5. mestu liberalni kandidati, na 2., 4. in 6. pa krščanski socialci. Izvoljena sta bila prva dva: Josip Vilfan in Engelbert Besednjak, ki sta bila hkrati tudi nesporna voditelja svojih strank oziroma društev Edinost. Besednjak je celo dobil nekaj sto preferenčnih glasov več kot Vilfan. Izvolitev dveh poslancev namesto petih iz leta 1921 je pomenila velik poraz slovensko-hrvaškega narodnega bloka, tem bolj, ker je tudi komunistična lista dobila dva mandata, kakor leta 1921, predvsem s slovenskim glasovi. Izvoljen je bil Jože Srebrnič iz Solkana. Besednjak je v rimskem parlamentu ostal do leta 1928, neumorno se je zavzemal za preganjano manjšino in pogosto protestiral pri samem Mussoliniju. Znamenita sta postala njegova govora 3. aprila 1925 o ekonomskem vprašanju v Julijski krajini, ki je izšel v samostojni brošuri, in 13. maja 1926, ko je med drugim rekel, da so Slovenci in Hrvati pod Italijo pripravljeni ubogati državo in spoštovati njene zakone, toda nikoli se ne bodo pustili poitalijančiti, kajti če ne dobe šol v materinem jeziku, se bo vsaka slovenska družina spremenila v šolo in vsi družinski očetje in matere bodo postali učitelji. V zadnjem govoru 23. marca 1927 pa je med drugim zagrozil, da se bodo ljudje uprli in če so prenesli stoletni germanski pritisk, bodo prestali tudi italijanskega. Javne obtožbe režima, ko je bil ta že trdno v sedlu, so bile zelo pogumne, saj je take obsodbe socialistični poslanec Giacomo Mateotti (1924) plačal z življenjem. Aventinski opoziciji nefašističnih strank, ki je sledila Mateottijevemu umoru, pa se slovenska poslanca nista pridružila, češ da je fašizem notranji italijanski problem, narodna manjšina pa da se mora zavzemati za svoje specifične probleme. Vendar je bil Besednjak tajno povezan z opozicijsko italijansko ljudsko stranko, ki je obljubila avtonomijo po padcu fašizma, če bo manjšina stala na protifašistični strani. Po ukinitvi parlamentarnega življenja v Italiji se je Besednjak leta 1930 preselil na Dunaj, do leta 1938 je deloval v vodstvu Kongresa evropskih narodnih manjšin. Včasih je za obveščanje o fašističnem preganjanju Slovencev (in Hrvatov) pod Italijo ubral zelo samosvojo in izvirno pot. Tako je dr. Besednjak v tridesetih letih zbral naslove 1300 škofov in cerkvenih dostojanstvenikov, vključno s papežem in kardinali, iz vsega sveta in jim poslal tiskano spomenico z zemljevidom, ki je govorila o položaju katoliške Cerkve pod fašizmom. Pisana je v latinščini, da so jo lahko duhovniki brali po vsem svetu. Pri delu mu je pomagal dr. Zdešar, ki je priskrbel naslove iz »Annuario pontifico«, ki je prihajal na škofijo v Ljubljano. Po anšlusu marca 1938 je dr. Besednjak delo nadaljeval v Beogradu, kjer je bil nekakšen posrednik za manjšinske zadeve. Jeseni 1944 ga je aretirala in zasliševala Ozna, vendar mu niso mogli naprtiti nobenega političnega "zločina". Po letu 1950 se je naselil v Trstu, kjer je ustanovil časopis Novi list. Veliko je pisal, predvsem o politični zgodovini primorskih Slovencev. Dr. Engelbert Besednjak je umrl 21. decembra 1968 v Trstu, pokopan je na pokopališču v Mirnu. Tam je bila namreč doma njegova žena Zala, hčerka Antona Vuka, znanega goriškega narodnjaka. Besednjakov doprsni kip boste našli na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Prispevek 130 let od rojtva dr. Engelberta Besednjaka je za Vas napisal/a Renato Podbersič preberite ga na portalu SLOVENSKI ROD .