Tema: Zadrege nekega lavantinca
Moja domača mariborska nadškofija te dni začenja uradno praznovanje osemstoletnice svojega obstoja. Pravzaprav je oziroma bo osemsto let stara lavantinska škofija. Danes to poimenovanje pove manj, kot je še v moji mladosti. Pri že sicer čudoviti silvestrski maši sem vsako leto nestrpno čakal, kdaj bo častitljivi kanonik na škofovi desnici oznanil, da bo škof naše mariborsko-lavantinske krajevne Cerkve vsem podelil blagoslov s popolnim odpustkom. Na skrivnostno zveneč pridevnik sem se spomnil vedno, ko sem z občudovanjem listal po starih letopisih, ki so sicer izhajali v Mariboru, vendar je bilo ime obdravskega mesta na naslovnici zapisano skoraj nevidno. Na veliko pa sta se bleščali besedi Diözese Lavant. Nekateri starejši ljudje ali taki, za katere so bili poglavitni stik s cerkvenimi zadevami starejši sorodniki, so škofijo imenovali samo lavantinska. Odkar je Maribor postal sedež nadškofije, je lavantinsko ime iz uradne rabe izginilo. Zato se zna od mene mlajšim rodovom zastaviti vpr...