Demokracija nudi mehanizme za izbiro posameznikov, ki naj sprejemajo odločitve in predstavljajo državo ali občino ali društvo. To so predvsem volitve s postopkom kandidiranja, ki naj zagotavlja (v skladu z liberalno predstavo svobode) možnost vsem, ki si želijo stopiti v tekmo in se boriti za to ali ono pozicijo odločanja. Kako in zakaj se ta »vsak« odloči, ne vemo. Vemo le zase. Kako bi se in če se odloča in morda odloči kdo od nas. Ne vemo npr., zakaj se je za vstop v politiko odločil sedanji predsednik vlade. Vemo, da ga je na pozicijo predsednika vlade vabila že njegova kolegica, sedaj ministrica, tedaj pa z mandatom kongresa Pozitivne Slovenije, iskalka mandatarja, ki naj bi zamenjal predsednika vlade Janeza Janšo.
Tedaj se ni odločil. Ko je bil zamenjan kot direktor GEN-I, se je hitro odločil. Kdo vse ga ja podprl, kdo ga je klical, kaj mu je rekel, kaj obljubil v pomoč itd., ne vemo. Kdo je ocenil, da je ravno on najbojši kandidat kot evidentna žrtev »janšizma«? In kdo...