Mnogi se sprašujemo, kako je mogoče, da smo prišli tako daleč, da se v našem narodu pogovarjamo o evtanaziji. Še pred nekaj leti se je zdelo, da je na sončni strani Alp toliko zdrave pameti, da se nam to ne more zgoditi. Potem pa so moči iz ozadja angažirale 'izvedence za metafore', če si smem izposoditi izraz Draga Jančarja iz Velikega briljantnega valčka. Ti so iznašli nove besede za evtanazijo, ki se zdi kar naenkrat kot sadež z rajskega vrta: dober, prijeten, prinaša svobodo ... In kot prvi človek tudi danes ljudje vedno znova nasedamo podobnim manipulacijam.
Na pohodu je 'kultura smrti'. Pred njo nas je opozarjal sv. Janez Pavel II., čigar god v teh dneh obhajamo. Dobro je opazil, v katero smer gre razviti zahodni svet. Ta veliki borec za spoštovanje vsakega življenja od spočetja do naravne smrti je o evtanaziji zapisal: »Umirajoči človek noče nobene tablete, da bi ga potem pustili samega, ampak upanje, človeško bližino in nekoga, ki ga drži za roko.«
5. septembra smo obhaj...