Ob zaključku koledarskega »džira« okoli Sonca si bivanje ozaljšamo s prazničnim vzdušjem, ki ga usmerimo predvsem v občutenje prijetnega. Čutila si pustimo nasititi z lučkami, priložnostnimi napevi, vonjem po cimetu in tržnimi presežki občutka topline. Pri tem ob nas hodi skušnjava, da ne pogledamo izven kroga mehke tople svetlobe, kjer v somraku brez fotografiranja, vonja po kuhanem vinu in gneče na stojnicah ždi samota. Zavedanje o prisotnosti neprijetnih senc nam namreč lahko zagreni praznično vzdušje. Toda prav v obdobju, ko poudarjamo pomen skupnosti, se pokaže, do kakšnih meja si resnično pustimo slikati skupnost. Kdo je v topli svetlobi lučk, kdo pa ostaja v senci.