Tema: Kdaj je pevsko slavljenje molitev, kdaj pa le prijetno čustvo?
Večkrat smo se z družbo udeležili t. i. slavilnih večerov. Tudi enega večjega v tujini. Ob slavljenju smo velikokrat doživljali prijetna občutja in vznesenost. Peli smo na ves glas, premikali dvignjene roke in ob tem doživljali prave čustvene izlive, celo evforičnost! Kot bi bila v središču naša čustva. Po dogodku pa sem mnogokrat začutila neko praznino, tesnobo in celo nemir. Kot bi bilo petje samo sebi namen. Na dogodke sem se vedno znova vračala, da bi podoživljala tisto prijetnost. Podobno včasih doživljam pri cerkvenem petju, kjer delajo samo glasilke in stilska dovršenost, misli pa so daleč stran. Včasih mi celo uspe, da ponotranjim besedilo, ki me nagovori, a ta zahteva napor in vživljanje v vsebino besedila. Slavljenje bi moralo biti namreč molitev. Kako vemo, kdaj je pevsko slavljenje še molitev, kako pravilno slaviti? Marija