Pred časom sem slišal izjavo predstavnika Cerkve, češ da božič doživljamo bolj čustveno kot na primer veliko noč in da je božič praznik duše, celega človeka in naših odnosov. Postavilo se mi je vprašanje: Ali je praznovanje (in vera) pretežno samo stvar čustev? Velika noč je najstarejši, največji in najpomembnejši praznik kristjanov – o tem pač ne more biti nobenega dvoma. Spadam med vernike, ki jim je velikonočna skrivnost in binkoštni dogodek temelj in steber vere. Vse bogoslužno dogajanje se osredinja v obhajanju velikonočnega odrešenja človeštva in vsa dejavnost Cerkve je k temu naravnana. Sprašujem se, kako to, da so »božična čustva« prišla bolj v ospredje in da vera v poveličano življenje med verniki ni na prvem mestu? Ali ni predvsem velika noč »praznik duše in celega človeka«? Jurij