Čeprav smo samo še nekaj korakov od adventa, moram – zato, da upravičim in utemeljim naslov prispevka – poseči po velikonočni razlagi. Danes vsepovsod – no, vsaj v naši fari – na velikonočno jutro z možnarji preganjajo smrt. Včasih se ni smelo. Zato smo mulci na veliko soboto pred cerkvijo »streljali s karbidom«: v čim večjo pločevinko s pokrovom smo vrgli kos karbida, pljunili nanj, zaprli in skozi navrtano luknjo z vžigalniki zagreli uhajajoči plin, da je pokrov konzerve s pokom odneslo čez cerkveno dvorišče.
Odraščal sem v časih, ko se o veri in Cerkvi v javnosti ni govorilo. Čeprav so nas tudi že takrat z vseh večjih in manjših hribčkov pozdravljale cerkvice, resda ne tako lepo osvetljene kot danes, čeprav so tudi že takrat sredi vseh vasi, mest in naselij stale cerkve, resda ne tako lepo prenovljene kot danes, se o ljudeh, ki so obiskovali te cerkve, ni govorilo, pa čeprav jih je bilo več kot danes. Božič in velika noč sta se zgodila tiho in skrito. Le zaspane oči so dajale slu...