Regionalne novice > Goriška
četrtek, 18. april
V petek, 19. aprila 2024, bodo mladi slovenski kajakaši mednarodnega projekta Kayak Crews 4 Youth (Kc4u) obiskali OŠ Simona Gregorčiča v Kobaridu in izvedli delavnice z učenci. Pričakujejo, da bodo od 10. do 14. ure dosegli več kot 200 otrok od 6. do 9. razreda. Februarja 2024 so skupaj s italijanskimi projektnimi partnerji Circolo Nautico […]
MUZEJSKI TORKOV VEČER Grad Kromberk, 23. april 2024 ob 19. uri Mandala skozi objektiv kamere Andreja Borisa Mlakarja Ob projekciji dokumentarnega filma Mandala v Slovenskem etnografskem muzeju se bomo predzadnji torek v aprilu na Gradu Kromberk srečali z režiserjem in snemalcem Andrejem Borisom Mlakarjem ter s tibetansko duhovno kulturo in budističnimi menihi iz Nepala, ki […]
Je prišla na kratko tja in sedla, kjer bil govor je o zgodovini, rada znašla bi se na sredini, pa bila promocija je medla. Niso dali mesta ji visoko, da bila bi videti bolj pristna, da bi zdela se ljudem koristna, posadili so jo bolj globoko. Roke vtikala je v žepe vidno, menda da si s čim jih ne umaže, zlasti če prekmalu se izkaže, za ravnanje kakšno gre perfidno. Je sedela tam vsa kratkonoga, kakor jo pregovor označuje, zlasti ko z resnico se srečuje, še bolj je pritlehna in uboga. In ko slednjič je spregovorila, sedem in pa petdeset da njena srečna je številka, se je scena vsem brez slepomišenja razkrila. Sedem in pa petdeset v višino in dodatnih sto v resnici meri, kratkonoga stvar, ki izneveri vsem se, ko potvarja zgodovino. Vedno znova sebe promovira, pa čeprav še sebi ne verjame, v lastne se abotnosti ujame, Laž, ki vse bolj v zemljo se udira. Objava Milka Ščukanc: Sedeminpedeseta(Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 17. april
V Spodnji Idriji in Črnem Vrhu lahko krajani po novem ponovno dvigujejo gotovino na bankomatu. Po tem, ko so iz obeh omenjenih krajev banke svoja bankomata umaknile, se je Občina Idrija odločila, da v Spodnji Idriji in Črnem Vrhu postavi bankomata, katerih najem bo financiran iz občinskega proračuna. V Spodnji Idriji se bankomat nahaja v […]
Na veseli festival v soboto šlo naj bi se, tja, kjer teče Sava, kjer je vodna energija zdrava, tam opravili naj bi raboto. Šlo se je ležerno in svobodno, rekli so, da se ljudi bo trlo, čisto vse na savski breg bo drlo, pa še vreme bo zelo ugodno. In so šli na festival veselo, kjer bilo, če drugo ne, prostorno je nadvse, a čisto iluzorno, da jih več kot dvesto bo prispelo. Cirkuški ostal je šotor prazen, tu in tam so po klopeh sedeli, videti nič slavnostni, veseli, festival, na kratko, prav porazen. Po areni kljuse je skakalo, šarec, sem in tja, ki naj zabava, množico bi, a je revež taval, ko pozornosti se ni mu dalo. Cirkuški potem nastopil sluga s svojo točkico je teatralno, vdan upravi cirkusa fatalno, sicer violina dvesto druga. Ko direktor cirkuški razkladal ravno je o malti in opeki, zmanjkalo jim toka je ob reki, festivalski duh močno upadal. Da bila bi družba bolj vesela, Mažija še, klovna so privlekli, v komisarja urno ga oblekli, mu obleka je z ramen visela. Čast pred celim svetom da rešuje, se nazadnje je direktor hvalil, gostom pa se kamen je odválil, ko bilo ni še veliko huje. Sreča res, da toliko se zbralo nas samo je, so potem dejali, saj bi se nam sicer razbežali, ko bi videli to skropucalo. Objava Tomaž Zbiljšek: Veseli festival (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 16. april
Župnik Virgil Šček je dal leta 1927, v času hudega fašizma, na fresko v cerkvi naslikati Kristusovega mučitelja z obrazom Mussolinija. Ker se je po drugi svetovni vojni zelo boril za slovensko zahodno mejo, ga je tržaški škof suspendiral, Vatikan pa laiciziral. Ščeku je posvečen večer 24. aprila ob 20.h pri Sv. Ani v Kopru, na katerem bosta gosta znana zgodovinarja dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Vstop na prireditev v poslopju frančiškanskega samostana je prost. Večer bo povezoval zgodovinar in novinar Tino Mamić. »Virgil Šček (1889–1948) spada med najbolj izstopajoče primorske duhovnike prve polovice 20. stoletja in predstavlja osrednjega predstavnika narodnoobrambnega gibanja primorskih Slovencev v času italijanske oblasti. Bil je aktiven na različnih področjih; poleg duhovniškega dela je opravljal tudi funkcijo poslanca v italijanskem parlamentu (1921–1924), deloval je kot pisec in urednik, organizator političnega in kulturnega življenja ter zbiralec etnografskega gradiva. Prepletanje dušnopastirskega, političnega, socialnega in kulturnega delovanja moramo razumeti kot neločljivo celoto dela za slovenski narod,« piše v uvodu nove knjige Ščekov dnevnik, ki sta ga izdali Goriška Mohorjeva družba in Študijski center za narodno spravo. Več o Ščeku v članku na portalu Domovina.je: KLIK Objava Podbersič in Batič o Ščeku v Kopru objavljena na Vipavska.eu .
Policisti so obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila 13. 4. 2024 okoli 16.30, med voznikom avtomobila in motoristom, na cestni relaciji Škofja Loka-Železniki. Zapisali so, da je po podatkih s katerimi razpolagajo 30-letni voznik z avtomobilom vozil proti Železnikom in zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je pravilno pripeljal 58-letni motorist. Med njima […]
Nuška dela, torej le pustite jo pri miru, da bo naredila, kot se je za danes namenila, uresniči da vse želje skrite. Nuška dela, ostro nadzoruje, da bi kje ne šlo za packarijo, spravi nadnjo z vso se averzijo, dobro ve, kje naj jo pričakuje. Nuška dela, deli čisti biti morajo vsi, členi vsi v kolesju, da deluje delček v ravnovesju sleherni, še tisti najbolj skriti. Nuška dela, a umazanije je po njenem vse preveč nastlane, nanjo se odziva besno, plane, brž ko sumi, da se kaj razlije. Nuška dela, je pooblaščena za ta dela, ki ne mara zanje drug nihče, saj ni potrebno znanje, da lahko so sproti postorjena. Nuška dela, a vse več navlake okrog nje, čistilke, se nabira, ne dojame, sama producira največ tega, kar maši kloake. Objava Ančka Delavec Zatrl: Nuška dela (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
ponedeljek, 15. april
Predstavniki Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije so minuli petek v Centru kulinarike in turizma KULT316 v Ljubljani podelili diplome 30 novim sommelierjem, ki so uspešno zaključili izobraževanje na prvi stopnji. Od leta 1993 je tečaj prve stopnje uspešno zaključilo kar 1153 sommelierjev, na drugi stopnji je bilo uspešnih 189 kandidatov, z diplomo najzahtevnejše […]
Bojda z bajalico vodo išče, tale strokovnjakinja je vodna, njena so iskanja vedno plodna, najde sleherno napajališče. So tako predstavili jim Tanko, ki za pričo so jo povabili, informacijo da pridobili bi o vodnih najdbah bolj natanko. Je prišla in je spregovorila, redkih je bila besed in kratkih, ni odgovorov dajala gladkih, bi najraje se kar v zemljo skrila. Pa saj strokovnjakinja ste, glejte, tudi tole stvar ste podpisali, vodo da ste našli, preiskali, torej nam podrobnosti povejte. Smrkala je, drgnila po nosu in okvirjih je očal vseskozi, pri prisilni kakor se nervozi običajno vidi, kdo je v zosu. Slednjič nonšalantno je priznala, vode da sploh videla ni v živo, slabo vreme da bilo je krivo, orosila so se ji očala. Nauk je zgodbe, s takimi previdno, vsak izgovor namreč prav jim pride, a na koncu stvar se ne izide, kar počno, počnejo kratkovidno. Objava Tanka Kocen: Kratko (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 14. april
Občina Idrija z italijansko Casarso, ki je rojstno mesto umetnika Pier Paola Pasolinija, sodeluje v več skupnih kulturnih projektih. Trenutno poteka projekt Speak Your Mind, znotraj katerega bo občina Casarsa della Delizia kot vodilni partner organizirala dvodnevno delavnico in druženje za mlade iz obeh občin, hkrati pa bo za en dan mesto gostilo tudi večjo skupino […]
Gospodarsko smo nadvse uspešni, se nekdo spet javno je odrezal, kaj v podrobnosti bi silil, drezal, s temi bi bili vprašanji smešni. Mar ne vidite, da zdaj svobodno gibljejo lahko se tržne cene? Redno kakor mesečeve mene, gibanje je torej res ugodno. Se pri tem pojavljajo očitki? Dajte no, svobodni trg določa, da so dviganja lahko tekoča, vsi ugovori so skrajno plitki. Govori zato se o svobodi, ta je kakor vsaka stvar merljiva, je empirično ugotovljiva, z njo zeleni vštric gredo prehodi. Ekonomska da svoboda vlada, potrjuje lestvica, kjer naša cifra vedno višje se prenaša, nominalno raste in ne pada. Da to ni kazalec, mu povejo, kajti če je cifra vedno više, to pomeni, da se slabše piše, širi skratka bedasto idejo. On pa pravi, tega mnenja kriva, ki združljivo ni z njegovim mnenjem in ne z vladajočih pač stremljenjem, vaša je obratna perspektiva. Objava Umberto Goriziano: Svoboda po gospodarsko (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
Ko sem bil majhen, sem imel starejšo sorodnico, ki je rekla, da vidi svojega moža, ki je že zdavnaj umrl, vsako noč, ko se pojavlja v njeni sobi. Vizija, ki je trajala nekaj sekund in nato izginila. In jaz sem kot otrok z začudenimi očmi in široko odprtimi ušesi ostal začuden poslušal te zgodbe in si predstavljal prikaze duhov. Tudi kasnejših letih, sem večkrat slišal zgodbe o prikazovanjih prednikov v obliki duhov ali duhov in več ljudi mi je priseglo, da so jih res videli. Zgodba o videnjih in prikaznih ni nedavni pojav, temveč sega v zelo starodavne mitološke in literarne zgodbe. Homer nam pripoveduje o Odiseju, ki se je spustil v Had in komuniciral s svojo materjo Anticlea in drugimi umrlimi grškimi junaki ter srečal svojega popotnega spremljevalca Elpenorja, ki je bil že mrtev. V Iliadi nam pripoveduje o žalostnem Ahilu, ki vidi duha svojega ljubljenega prijatelja Patrokla. Vergilij opisuje Enejevo srečanje z očetom Anhizom in številnimi drugimi dušami pokojnika med njegovim obiskom podzemlja. V mnogih starodavnih kulturah, kot so to Rimljani, Grki, Kitajci, Egipčani, so prakticirali vedeževanje, nekromantijo (posvetovanje z mrtvimi), uporabo orakljev ali medijev ali celo obredno povzročene sanje in vizije. Tudi v nordijski in keltski mitologiji, tako kot pri avstralskih aboriginskih ljudstvih ali ameriških staroselcih, najdemo različne sage junakov, ki komunicirajo z duhovi prednikov in mitskimi liki. V krščanski veri imamo poleg videnj vstalega Jezusa, o katerih bomo takoj spregovorili, učence na Taboru, ki vidijo Elija in Mojzesa, ter svetega Janeza apostola, ki v Apokalipsi dobi videnja duhov, ki komunicirajo z njim. Skozi zgodovino Cerkve imamo veliko zgodb o prikazovanjih Marije, svetnikov ali samega Jezusa, kot je bil primer sestre Favstine Kowalske. Zgodbe o videnjih mrtvih najdemo v srednjem veku in renesansi po vsej Evropi. V literaturi poleg legende o kralju Arturju in vitezih okrogle mize imamo več Shakespearovih likov, ki imajo vizije mrtvih, kot je princ Hamlet, ki vidi svojega očeta, Macbeth, njegov nekdanji prijatelj in tekmec Banquo, ki ga je ubil, hčerka kralja Leara Cordelia, Julij Cezar se prikaže svojemu sinu Brutu. In še mnogo drugih primerov. Na prvi pogled bi lahko padli v skušnjavo, da bi Jezusova prikazovanja zamenjali s tistimi zgodbami, o katerih smo uvodoma govorili, so z izjemo krščanskih, literarne izmišljotine ali plod domišljije in avtosugestije. Jezusovi apostoli in učenci, tako kot apostoli iz Emavsa in žene, ko so zagledali vstalega Jezusa, niso videli duha, ampak človeka iz mesa in krvi, čeprav so sprva verjeli, da vidijo duha, kot pravi nedeljski evangelij, ki nam pove: »Šokirani in polni strahu so mislili, da vidijo duha.« Tisti učenci niso imeli domišljije ali avtosugestije, saj so videli in se dotaknili nekoga resnično živega Jezusa, prisotnega v telesu in ne samo v duhu: »Poglejte moje roke in moje noge: to sem res jaz! Dotakni se me in poglej; duh nima mesa in kosti, kot vidite, da jih imam jaz." Nato Jezus sede k jedi: »pravi duh« ne jé, kot vemo. Ko torej razmišljamo o vstalem Jezusu, si ne smemo predstavljati nečesa duhovnega, eteričnega ali neko idejo, temveč Boga, ki je postal meso in ki je tudi po smrti vzel nazaj isto telo, ki je bilo na križu: »pokazal jim je roke in noge." Tomažu je rekel: »Daj prst sem in poglej moje roke; iztegni roko in jo položi v mojo stran.« Jezusovo je fizično, resnično telo, a hkrati vstalo telo, ki gre skozi stene zadnje večerje, se pojavlja na različnih mestih in se dviga v nebesa. Naša krščanska vera ne temelji na mitoloških zgodbah, sagah ali literarnih bajkah, temveč na veri v pričevanje tistih, ki so živeli z Bogom, ki je postal meso, umrl in vstal z njegovim telesom in ki so jih videli in se jih dotaknili. Naša krščanska vera se vsak dan ali vsako nedeljo hrani ne le z duhovnimi stvarmi, ampak tudi z Gospodovim telesom in krvjo. V krščanski tradiciji poleg netelesnih prikazovanj svetnikov in mučencev obstajajo tudi telesna prikazovanja, ki so v interakciji z verniki, kot na primer pripoveduje legenda o svetem Frančišku Asiškem, ki se fizično prikaže svojim tovarišem Ruffinom, Leonejem in njegovemu življenjepiscu Tomažem Čelanskim. Tudi sveti Janez Bosko in sveta Katarina Sienska ter drugi so imeli telesna prikazovanja svetnikov, Marije in Jezusa. Tudi v drugih verskih tradicijah obstajajo pripovedi o telesnih prikazovanjih božanstev, duhovnih figur ali nadnaravnih bitij, kot v budizmu, džainizmu, novodobnih tradicijah in šamanizmu. V hindujski tradiciji npr. obstajajo bitja, imenovana Avatarji (izraz, ki je postal znan po hollywoodskih filmih), poslana, da opravijo določeno nalogo, kot je ponovna vzpostavitev kozmičnega reda ali zaščita človeštva. So neposredna manifestacija vrhovnega božanstva na zemlji. Najbolj znani avatarji v hinduizmu so Višnu, Rama in Krišna. Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije in duhovne znanosti, ezoteričnih disciplin, vključenih med psevdoznanosti, je Jezusa opredelil kot "velikega avatarja" kot božansko bitje, ki je doseglo vrhunec človeške evolucije in se utelesilo na zemlji, da bi človeštvu prineslo novo duhovno obdobje. Jezus za Steinerja ni le duhovni učitelj, ampak tudi kozmično bitje, ki je vplivalo na usodo celotnega vesolja. Opredelitev Jezusa kot »velikega avatarja« je definicija, ki sledi drugim omejenim poskusom inkulturacije Jezusa, kot je definicija »velikega prednika« na afriški celini ali »neznanega boga« na atenskem areopagu. Toda največjo definicijo Jezusa je dal sam, ko se je opredelil kot Pot, Resnica in Življenje. In če res želimo govoriti o avatarjih, bi nas kristjane lahko prijetno imenovali za "avatarje" Jezusa. Toda za razliko od avatarjev iz hollywoodskega filma, ki so jih ljudje poslali na Pandoro, luno, naseljeno z nezemljansko raso, imenovano Na' vi in jih je človeštvo koloniziralo, da bi izkoriščalo njegove naravne vire, namesto tega je Jezus poslal kristjane v svet, da bi oznanjali "spreobrnjenje in odpuščanje grehov vsem ljudstvom". Kristjani smo »avatarji« zaljubljeni v Jezusa s poslanstvom da vzljubimo ves svet vanj, ki nam edini kaže pravo pot k Očetu vnebesa. Objava Nedeljska misel: Veliki avatar objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 13. april
V Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ki je zaradi načela enakosti pred zakonom razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je določal, kdo ne sme kandidirati za članstvo v organih zbornice! Oktobra lani so poslanci aktualne koalicije sprejeli dopolnitev zakona o KGZS, ki je omejeval pravico biti izvoljen […]
Od nekod se znova je prikazal, ko docela bil je že pozabljen, objektivno rekli bi odrabljen, kot ostanke zadnje bi pomazal. Lipov bog, predobro znana firma, se imel je svojčas za božanstvo, videl v sebi namreč je poslanstvo, kakor škof, obhaja ki in birma. Daleč od škofovskega poklica vedno bil je, takšna primerjava je celo žaljiva, nak, ni prava, ko imamo pred seboj spet strica. Za mirovnika se zdaj razglaša, mir mu, pravi, čisto vse pomeni, najbolj pa od vsega bojda ceni, žrtev če zanj prosi, po njem vpraša. Med mirovnike zato se sili, rad bi mednje dal se izvoliti, da za mir bi mogel več storiti, ker agresor se mu silno smili. Res kot lipov bog, o njem dejali so opazovalci, po imenu, delovanju in še bolj namenu, bi jokali ali se smejali? Kot malik, ki sebe malikuje, lipov pač, zato pomilovanja vreden, ko agresorjem se klanja in ko prav leseno pametuje. Objava Šuro Pušilček: Lipov (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 12. april
Da v zavezništvo nekoč vstopili so Butalci tudi, zgodovina davna je že, oh, kakšna brzina, dvajset let je, kar so to storili. Znašli so s Tepanjčani se družno in še z mnogimi v skupni družini, kaj še, povezali dve celini s tem so in pa kraje od njih južno. Ob obletnici pomodrovali v svoji znani stari so maniri, da če to zavezništvo se širi, nujno ni, da v njem bi še ostali. Treba ob obletnici bo vzeti zopet malce pamet zdravo v roke, povprašali svoje so preroke, kaj jim torej je odslej početi. Bi ostali zraven, ko ostali so tako številni, da je gneča? To za nas lahko je le nesreča, najmodréjšim so besedo dali. Nas ni treba, saj dovolj je zbranih, sklenil modrec je butalski glavni, pravijo Levičnik mu Preslavni in je eden pameti predanih. Nam povsem zadoščajo pravila, ki se vsakdo mora jih držati, kdor se tukaj po Butalah klati in pa kogar pot bo k nam vodila. Kaj nam mar zavezniške so sile, so dovolj napisi »Ni prehoda« za vse tiste iz smeri zahoda, jih že črke bodo prepodile. Turke če nekoč tako spodili smo spred praga naše domovine, tudi zdaj k nam vstop sovraga mine, takšno prakso bomo ponovili. Rekli so Tepanjčani, obnese res ta stvar v Butalah se nemara, preizkušena modrost je stara, pametnega da od tam odnese. Objava Pepče Levičar: Zavezništvo Butale (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
Župan Alen Červ je v torek 9.4.2024 Občinskemu štabu civilne zaščite Občine Tolmin (OŠCZ Tolmin) v uporabo uradno predal brezpilotni letalnik, za nakup katerega je letošnji občinski proračun namenil 10.000 EUR sredstev. Pobudo za to je po lanskem letu, ki so ga močno zaznamovale številne ujme, dal poveljnik OŠCZ Tolmin Miha Vencelj. »Naj gre za reševanje […]
četrtek, 11. april
Mednarodni simpozij o Goriški grofiji in grofu de Baguerju, Vila Vipolže, 12. in 25. april 2024 Goriški muzej, Občina Brda in Musei provinciali di Gorizia prirejamo v okviru projekta »DeBAGUER & MUŠIČ – Nove muzejske zbirke na gradu Dobrovo« mednarodni simpozij »Grof Silverio de Baguer in Goriško-Gradiška grofija na prelomu iz 19. v 20. stoletje«. […]
Iz germanske je prišel dežele, spustil se na pisto letališko, ko zagleda spodaj Miki Miško, ki obuta je v copate bele. »Mar narobe tokrat smo pristali?« vprašal nejeverno je pilota, bil odgovor je, da ni pomota, ko so telefon mu v roke dali. »Halo, je vse v redu?« se glasilo je vprašanje tam na drugi strani. »Ste pohodniki zdaj vsi že zbrani, na planinsko torej greš kosilo?« Nejeverno je v slušalko gledal, videl je na drugi strani sliko, sivoglavec mu je na veliko mahal, rad bi nekaj še povedal. »Ste mar tam, sprejeli me ne boste? ga popotnik je prav vljudno vprašal, se na gostoljubnost je zanašal, če v deželi tej imajo goste. »Ni problema, ti kar k nam pohiti, kaj obiraš se na letališču, na planinskem čakam te plesišču, smo že okrepčani vsi in siti.« Tujec čudil se je, kaj dogaja vendar se, dobil je pojasnilo, nekaj se je bojda pripetilo, a da naj nikamor ne uhaja. Bi gostitelj, kakor je obljubil, ga pričakal, toda zadržan je, zdaj rešuje glavno se vprašanje, kje identiteto je izgubil. Ta pa, ki mu zdaj telefonira, ni njegov gostitelj, ta ni pravi, a naj vendar kar vse z njim opravi, tudi če igra, zgolj imitira. Pravi je zares na neki fešti, a naj tega ne pripoveduje, šel domov je, kajti rad potuje, je na letu proti Bukarešti. Objava Oli Šolcar: Ali je vse v redu (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 10. april
V okviru projekta »Nasmeh in cvet za boljši svet« vas vabimo na delavnice iz usposabljanja za delo z osebami z okvaro vida. Namen delavnic je turistične deležnike seznaniti z osebami z okvaro vida, njihovimi posebnimi potrebami. V okviru delavnic bodo deležniki spoznali okvare vida, kako okvara vida vpliva na posameznikovo življenje in njegovo samostojnost, […]