Regionalne novice > Goriška

četrtek, 7. december 2023

V sredo dopoldan se je zgodila prometna nesreča, kjer so morali s tehničnim posegom reševati ukleščenega in poškodovanega voznika V sredo ob 11.39 je na cesti Dutovlje – Krajna vas, občina Sežana, voznik z osebnim vozilom zapeljal s ceste in se prevrnil na streho. Gasilci ZGRS Sežana so zavarovali kraj dogodka, s tehničnim posegom rešili […]
So ljudje, ki govorijo, kot bi rožice sadili. In so ljudje, ki jim jezik teče kot namazan. In so ljudje, ki le usta odprejo pa se pocedi med. Tak govorec si bil menda ti: jezik ti je tekel, kot bi bil z medom namazan, med pa, kot vemo, pridelajo čebelice, ki letajo srkajo nektar z rožic. Pa se krog zaključi. A to s čebelami ni iz trte zvito. Legenda pripoveduje, da je, ko si bil še dojenček, v tvojo zibko priletel roj čebel, a da te niti ena sama ni pičila, ko pa so odletele, so ti v ustih pustile med. Tvoj oče je v tem videl znamenje, da boš imel »meden jezik« in te je, ko si odrasel seveda, poslal študirat govorništvo. In se je izkazalo, da je oče imel prav. In da so prav imele tudi čebelice. In če si medeno govoril, ni čudno, da so te ljudje imeli radi in so te izvolili za škofa, še preden si bil sploh krščen. Takšno moč ima beseda. Ne pravimo zaman, da lepa beseda lepo mesto najde, prava pa zadene žebljico na glavico. In ti, ki si se močno zanašal na Učlovečeno Besedo, si govoril lepó in prav, da so bile zadete ne le žebljice, ampak tudi grešniki  -  naravnost v srce in so se spreobračali. Med njimi sam sveti Avguštin. V brevirju, malo prirejeno po 81. psalmu molimo: »Z medom iz skale nas je nasičeval!« In to res velja zate, ki si bil po škofovski službi »skala«: Petrova skala, Cerkev … iz tvojih ust pa se je cedil med Božje besede. Oče ti je po incidentu s čebelami, dal ime Ambrož, saj je ambrosia grška beseda za mano, božjo hrano, oziroma hrano bogov, hrano nesmrtnosti. In ti si s svojo besedo, z »medom iz skale«, ljudi vodil do nebes – do nesmrtnosti. Sveti Ambrož Ljubi moj sveti Ambrož. Prav nenavadno se mi zdi, da smo ti Slovenci, ki veljamo za narod čebelarjev, zgradili eno samo cerkvico, pa še ta je podružnična … in je bolj kisla tolažba, da bo prav kmalu mnogo cerkva in far pri nas, zgolj »podružničnih«. Ljubi Božji čebelar. Obilo žegna za tvoj god. Pa ga nam, ki smo zmédeni, vrni medenega. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Ambrož! objavljena na Vipavska.eu .

sreda, 6. december 2023

Migracije in predvsem ilegalne migracije že dalj časa ogrožajo nacionalno varnost. Poslanci so na izredni seji državnega zbora opravili razpravo o tej tematiki, Na 56. izredni seji Državnega zbora je potekala razprava o Predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izvajanjem Zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami ter zahtevi za mnenje predsednice Republike Slovenije o tem […]
Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno pisem. Ampak priznaj, da bi bilo malo čudno, ko bi ti pisal – oh, kaj pa vem – sredi avgusta?! Res se ti opravičujem, ker se zavedam, da si zelo zaposlen z branjem otroških prošenj in želja in kar vidim te, kako se te sploh ne vidi izza ogromnega kupa pisem. To mora biti res veliko pošte! Mislim, no … na svetu je več kot 6 milijard ljudi. Vsaj tako mi odzvanja v malih možganih ali imam že zastarele podatke? No, pa ne bom zdajle brskal po spletu. Recimo, da številka drži. Torej: 6 milijard. Kakšna številka! To je 6 in devet ničel. Ogromno! In če teh 6 milijard razdelimo na mamice, atije in otroke, se pravi, da šest delimo s tri, dobimo 2 milijardi otrok. To je: 2 in devet ničel. Še vedno ogromno. In si kar predstavljam, da branje ni enostavno. Vsaj moji otroci pišejo, kot kure. In to brezglave kure. Tudi že spanirane in ocvrte. Moji otroci pišejo tako, da še sami za seboj ne znajo prebrati. Da človek razvozla vse tiste kljuke in vijuge, potrebuje nadnaravne sposobnosti! Ki jih pa ti, ljubi Miklavž, kot svetnik, brez dvoma premoreš. Tako, da ti morda samo branje ne povzroča toliko težav? Ali pač? Ampak vseeno: 2 milijardi pisem! Res pa je, da prav vsi otroci ne pišejo sv. Miklavžu. Obstajajo tudi drugače usmerjeni in je treba njihovo naravnanost spoštovati, ker: demokracija je demokracija, pa četudi je  taka, kot bi jo parklji prinesli! Torej: so tudi taki, ki za darila pišejo Božičku ali pa Dedku Mrazu. Pa saj niti ne vem ali res pišejo? Hočem reči: ne vem ali prosijo ali drugače usmerjenim darila kar pripadajo? In sta Božiček in Dedek Mraz še večja reveža od Miklavža, ker morata želje kar uganiti, oziroma jih kar poznati!!? No, kakorkoli: v vsakem primeru moramo 2 milijardi deliti s 3 in dobimo približno 666 milijonov 666 tisoč 666. Presneta demokracija! Sem kar vedel, da se bo parkelj pritaknil zraven, če se bosta vmešala Božiček in Dedek Mraz! Parkelj gor ali dol! Če to milijonsko pošto razdelim preko celega leta, dobim več kot 200 000 pisem na dan. Noro! A si predstavljate: vsak dan prebrati 200 000 pisem raznoraznih razvajenih pamžev, ki bi bili radi nagrajeni, pa čeprav so celo leto najedali živce bližnji in daljni okolici?! Oprosti, ljubi moj sveti Miklavž, tele številke so me preveč vznemirile in mi je odpihnilo misel s katero sem začel pisati pismo. Se bojim, da sem se zaplezal s temle pismom, kot kakšen škof. Še dobro, da ga ne bodo brali javno s prižnice. Sveti Miklavž Prosim, prinesi mi to, kar si želim, ne to, kar si zaslužim, če ne ne bo nič! Aja! In obljubim da bom zelo, zelo, zelo, zeloooo priden! Tako sem videl, da ti napišejo moji otroci: »Obljubim, da bom zelo, zelo, zelo, zeloooo priden!«  In pri njih vidim, da deluje. Vedno jim prineseš vse kar so si zaželeli, četudi  niso bili tako zelooo pridni. Pa ti tako obljubim še jaz. In obilo žegna za tvoj god. Pa na ga vrni in skupaj z darili pusti v naših nastavljenih jerbaščkih. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Mikalvž! objavljena na Vipavska.eu .
Mesec ta bilo je, ko ob Dravi se pojavil novi je govornik, ve se dobro, kdo njegov da vzornik bil naj bi in kaj zdaj to se pravi. Je o majstru spregovoril glasno, se širokoustil na debelo, čisto vse je v zraku obviselo, prav nič ni bilo nikomur jasno. Ko ob mojstra spomeniku stal je, vedel niti ni, kaj sploh naj reče, razen tega, Drava da tam teče, regiji pa reče se Podravje. Vajenec brez delovnih izkušenj se pred vrsto mojstrov razkazuje, se spakuje, mojstre pohujšuje, bi še jezik kazal jim nabrušen. Kdo je ta, ki mojstre postrojuje, kdo, ki v vrsto jih lahko postavlja, sebe kot pomembneža predstavlja, strokovnjake kdo zdaj podučuje? Mesec ta bilo je, v tem odgovor je zajet, prišel pa je zelenec, smrkav vajenec in slab učenec, tak imel je zdaj za mojstre govor. Bil poslan je kot glasnik nekoga, ki za kilavega se razglaša in poti menda da ne prenaša, ki bolnika mu ustreza vloga. Je poslal ta mesec to pojavo, češ naj ga pred mojstri nadomešča, ker trenutno sebe sam premešča, išče zase trajno zamenjavo. Objava Robi Meščič: Govornik za mojstre (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .

torek, 5. december 2023

Zaščita od mraza je še vedno v ospredju V ospredju bodo robustni škornji, ki ne samo da ponujajo praktičnost in toploto, ampak so tudi izrazito moderni. Ti škornji, pogosto z debelim podplatom in izdelani iz kakovostnih materialov, so idealni za mestno okolje, hkrati pa dopolnjujejo tako casual kot bolj sofisticirane stile. Nekateri modeli vključujejo tudi […]
V zadnjih 24 urah je bilo na interventni številki policije 113 zabeleženih 1.402 klicev. Med 602 interventnimi dogodki so policisti med drugim obravnavali 143 prometnih nesreč, 51 kršitev javnega reda in miru ter 105 kaznivih dejanj. V 133 prometnih nesrečah je nastala le premoženjska škoda, v 9 nesrečah so bili udeleženci lažje, v 1 nesreči […]
Zadnje dni vrsti se ta napoved: Kozmično deževje na vidiku, na svobode združeni braniku zagovarjajmo vsi to pripoved. Kozmični so žarki, to že vemo, a dogajanje je zdaj drugačno, kozmično nebo je, ne oblačno, v paniki zato vsi v kritje dremo. Kozmičen je zrak, ki se vdihava, z njim svoboda nam je ogrožena, škoda neizmerna bo storjena, našo budnost ker tak zrak uspava. Kozmična so tudi glasovanja, tehnika vsevprek odpoveduje, ves sistem se s tem nam razgrajuje, ne le poka, vidno ga razganja. Vreme, ki prihaja, kataklizma bo popolna, kaj naj naredimo? Vrste strnimo in se borimo zoper vse netilce pesimizma. Slaba zadnje čase je napoved, kozmičnost svobodo nam zatira, gibanje hromi nam, ga razdira, »V zadnji juriš!« bodi nam zapoved. Objava Kozma Deževnik: Vremenska napoved (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
Kličejo te tudi »Biser Vzhoda« in mi to da misliti. Biseri se rodijo v notranjosti školjke, kot reakcija na moteč predmet v notranjosti lupine. Ta smet povzroči, da školjka – če zelo preprosto rečem – joka in tako nastane biser. Školjke z biseri seveda ne ležijo kar povprek na morski obali, ampak na morskem dnu. Kdor hoče priti do njih mora zajeti sapo in se potopiti v temno globino, in imeti srečo, da zagrabi pravo, tako z biserom, kajti na zunaj se prav nič ne razlikujejo. Je kar postopek, a ne?! No, seveda lahko posežeš tudi po denarnici in biser kupiš od prodajalca nakita, vendar to ni isto. Poleg tega pa, če nisi ravno poznavalec, nikoli ne boš do konca prepričan, če si kupil pravi biser ali si bil pretentan z bleščavo umetnega. Kako si torej, ljubi moj sveti Saba, prišel do svojega bisernega vzdevka? Najprej si se tudi ti skril v puščavo,  se zavlekel v skalno votlino, da bi v samoti našel in častil Boga. Le redkokatera školjka leži sama, tako so se tudi tebi pridružili somišljeniki in naselili vsako luknjo v dotični pečini mrtvomorske pustinje, v kateri se je dalo poklekniti in za silo zlekniti. Tako je nastal samostan Velika Sabova lavra, ki obstaja še danes in legenda pravi, da se bo v njem darovala zadnja maša pred koncem sveta. Z množico ljudi, pa če so še tako pobožni, pa pride tudi množica problemov. Kar povprašajte kakšnega redovnika ali redovnico pa boste videli, da se posvečeni ljudje v samostanih brusijo prav tako, če ne še bolj, kot mi v naših družinah. Razlogov za jok in smeh in za biserjenje več kot dovolj. Poleg tega pa si, ljubi moj sveti Saba, moral po vseh svojih samostanih, ki so rastli kot gobe po dežju - pa čeprav v puščavi ne poznajo dežja - in še celo na samem dvoru, posredovati za pravo vero v sporih ali je Kristus, ki je pravi Bog, obenem tudi pravi človek. Vse to je torej »smetilo« tvoj puščavniški mir, ti pa si z modrostjo, ljubeznijo in vero samo pridobival na lesku, dokler nisi, zaupljivo in mirno, kot si skušal živeti, v Božje roke izročil še svojo dušo, in se za zableščal kot veličastni »Biser Vzhoda«. Sveti Saba Ljubi moj sveti Saba. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga z odbleskom vrni in izlij na nas, da bomo še mi deležni vsaj delčka Božjega sijaja. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Moj ljubi sveti Saba! objavljena na Vipavska.eu .

ponedeljek, 4. december 2023

Slišimo, platforma se poslavlja, je odklon na naši svetli poti, ki nič takega naj je ne moti, s tem polagoma se stvar odpravlja. Je moteča namreč ta platforma, z njo prihajajo stvari z zahoda, kakor svojčas dekadentna moda, to pa vemo, da pri nas ni norma. Ne razumem, o čem govorite? Kakšna zdaj platforma se ukinja? Tista, ki nas vse preveč spominja na razvade in stvari prikrite. Kaj v turizmu sme se, zapovemo mi vam, vse zato bo pod nadzorom, ker sledimo svojim starim vzorom, kar želimo, tudi prepovemo. Ples nadzorovan bo, tujske sobe, vsa gostišča in obalne plaže, le tako lahko prodali draže bomo vse storitve – iz lenobe. Vrnemo turistične storitve v tiste čase, po katerih žeja je velika, ko zaprta meja del bila je naše ureditve. Stari obveljajo spet zakoni, oh, to velik bo zares užitek, brez računa vse in še pribitek, zraven pristni pa bencinski boni. To posebne vrste bo turizem, potovanje z nami v prejšnje čase, kjer lahko si vsak oči napase, kakšen je slovenski socializem. Objava Berta Plešič: S platformo nazaj (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .

nedelja, 3. december 2023

Letos v praznično obdobje v pričakovanju novega leta v Ajdovščini vstopamo z bogatim programom v središču mesta, ki se nocoj pričenja s prižigom lučk – tudi te bodo zažarele v novih pravljičnih podobah. Če se bomo na prireditvah in sejmih v središču mesta srečevali vsi občani, pa bodo prazničnih doživetij polni tudi naši kraji okoli […]
Do sedaj nas je spremljal v bogoslužnem letu A evangelist Matej, sedaj pa nas Cerkev vabi, da začnemo novo pot v družbi evangelista Marka. Podajmo se skupaj (ponovno) odkriti skrivnost tistega zaljubljenega Boga, ki v zgodovino človeštva vdre z jokom malega Mesije v naročju mladega dekleta Marije. Glede adventnega časa bi rad takoj razjasnil nesporazum, v katerega lahko zapademo. Advent ni »lepa igrica«, v kateri se pretvarjamo, da Jezus še ni prišel in vsi nestrpno čakamo, da se Odrešenik končno rodi. Jezus je že prišel! Je že med nami! Mi smo tisti, ki to pozabimo in živimo, kot da se Bog še ni pomešal v našo zgodovino in v nas same. Začenja se adventni čas. »Adventus« je beseda, ki dobesedno pomeni: »Nekaj, kar pride k vam«. Njegov prihod je in jaz sem na voljo, da pozdravim to kar prihaja. Prihod torej vedno pomeni biti presenečen: tisto, kar pride k nam, nikoli ni tako, kot smo mislili, načrtovali, verjeli, pričakovali. Vedno ima v sebi nekaj, kar nam uide, ki presega. Ker je Življenje večje od naših misli ter bogatejše in ustvarjalnejše od našega uma. Kdor zaupa, kdor se pusti voditi, bo presenečen, kati Mesija je močan in zmagovit kralj. Mesija je prišel, a ni bilo tako, kot so pričakovali: Bil je "Presenečenje!". Pustiti se presenetiti pomeni dovoliti Bogu, da deluje v našem življenju, in mu pustiti malo prostora, da nas vodi. Vse za kar se odločimo, nas ne preseneti: to že vemo! Zato je advent vedno nova pustolovščina: ker je pot proti nečemu, česar še ne poznamo in to, če nas po eni strani naelektri, pritegne, po drugi strani pa nas straši in sili, da spremenimo svoje ideje o nas, o Življenju, o Bogu. Skratka, advent je čas, v katerem se vse zbliža: Bog nam, mi drugim, jaz samemu sebi. Drugi odličen element adventa je čakanje. Vse stvari imajo čas čakanja, kalitve, prežvekovanja, inkubacije, fermentacije. Stvari se ne rodijo pred svojim časom. Čakanje je vztrajnost: je vztrajanje, tudi če ne vidiš sadov, tudi če se zdi, da se nič ne zgodi, tudi če ni navideznih izhodov, tudi če se zdi, da sem vedno na isti točki. Adventna pot nas usposablja, da osmislimo čas, da mu ne pustimo, da se izmuzne, da ga napolnimo z Njegovo navzočnostjo in začnemo znova od Njega. Želel bi, da bi se moj advent in advent moje skupnosti začel tako: ponovno postaviti Njega v središče. Ker je to njegovo mesto. Ali postaviš Njega v središče ali pa je vse en velik kaos...? Evangelijski odlomek za to prvo nedeljo se vrti okoli preproste prilike. Bog je kot tisti gospodar, ki se nenadoma vrne, ne da bi se oglasil z sms-om ali e-pošto ... Natančno tako je: vsak Božji vstop v naše življenje je svoboden in skrivnosten, ni ga mogoče izračunati ali uganiti. Zato, pravi Jezus, moramo biti budni in pozorni, da se ne pustimo premetavati in omamiti lažnim potrebam sveta. Povabilo je jasno za vse: vsi morajo biti pozorni, budni in ne smejo zaspati. To je velika življenjska nevarnost: zaspati, vegetirati, preživeti. Ne umri! Ostani živ. Ne spi: bodi buden. Vedno bodite tam, kjer ste. Zdaj ste tukaj. Ostani tukaj. Ne beži stran. Živite, uživajte, občutite ta trenutek. Mnogi od nas, medtem ko smo tukaj v telesu, umu ali mislih, smo drugje. Um jih vedno odnese drugam, v druge misli, v druge kraje, v druge probleme. Povabilo evangelija je močno: »Bodite budni«. Beseda »vigilare« pomeni »biti na straži«. To je opazovanje stražarja ali čuvaja, ki opazi, če se bliža nevarnost. Biti na straži, o kateri govori Jezus, ima seveda različne vidike. Vsi so pričakovali močnega kralja, namesto njega pa je Bog prišel kot otrok: "Presenečenje!". Bog je šel na to zemljo kot otrok in mnogi so rekli: »Boga ni tukaj! Vse to nima nobene zveze z Njim«. In tako so ga zavrnili. Najprej pomeni: "Opaziti, ko gre mimo... ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar". Zato da gospodar posebno naročilo vratarju, ki mora bedeti. Čuvanje ima za ta evangelij torej drugi pomen: bdenje pred zlom. Jezus nas primerja z varuhom-vratarjem, katerega najpomembnejša naloga je bedenje. Kaj vstopa v naša srca? Kaj vstopi v našo dušo? Ostati buden pomeni biti v stiku z realnostjo. Ostati buden pomeni ne verjeti v iluzije. Mistik je »buden«, »prebujen«, »buden«, torej tisti, ki ne spi, tisti, ki vidi stvari takšne, kot so, in ki je v stiku z resničnostjo. Obstajajo tisti, ki se slepijo z besedami: »Našel bom pravega partnerja in srečen bom«. "Stvari se bodo sčasoma spremenile." "Ko bom imel več denarja, bom užival v življenju." “Ko bom taka (lepša, tanjša, bolj naučena, bolj ...) potem bom v redu”. Gledati pomeni imeti odprte z očmi sove, ki s svojimi velikimi očmi jasno vidijo tudi ponoči. To je čuječnost, h kateri nas kliče evangelij: videti v noči tisto, česar drugi ne vidijo. Videti Prisotnost tudi tam, kjer se zdi, da je vse zavito v temo, pomen, kjer se vse zdi nesmisel, ljubezen, tudi kjer se vse zdi sovražno. Začetek adventa 2024 nas prebudi s trobento: “Pozor!” Pazimo, da naša vera ne postane mešanica praznoverja. Pazimo, da ne pademo v navado, ki zamrzne molitev in čudenje. Pazimo, da ne odložimo iskanja Boga in se slepimo, da smo že na pravem mestu. Pozornost, da se premaknemo in opustimo demona lenobe. Bodimo previdni, da se izognemo lažnemu božiču dobrih čustev, razsvetljenih in okrašenih ulic in domov in pustimo, da nas izzove Bog, ki vdre v človeško zgodovino. Pozornost, da damo red življenju, da postavimo prioritete in se naučimo izbirati po Božji logiki. Bodi pozoren, da prepoznaš nov obraz tistega Boga, ki se inkognito pojavlja v naših življenjih ... Od danes imamo novo možnost: Gospod spet prihaja k nam. To je vesela adventna novica: Ni se nas še naveličal! Objava 1. adventna nedelja: Bog se nas še ni naveličal objavljena na Vipavska.eu .
Se v Butalah delala anketa je nedavno kakor običajno, kot ljudi se anketira vztrajno mesec vsak sedaj že dolga leta. Pokazali so Butalcem cene, najprej lanske in potem še zadnje, spravili so se z vprašanjem nadnje, ali ni razlike v njih nobene. Poglavarstvo namreč tole pravi: Cene nižajo se, verjemite, tak odgovor torej vsi podprite, saj nasproten pameti je zdravi. Tuhtali Butalci so preudarno, komu glede dviga cen verjeti, zdravi pameti jim res ni sméti, tudi če jim vse predoči stvarno. Če tako so zgoraj ukazali, bo že res, zgovorni so primeri in Butalec se ne izneveri svojemu slovesu, so dejali. Saj ne, da bi v vsem jim še verjeli, a tradicija je pač butalska, bolj kot mnenja so nepoznavalska, laže bomo jih, se ve, sprejeli. Se izkaže vendar, da večino srečala je pamet, glasovali so nasprotno, torej niso dali vladi prav, izvzemši njih tretjino. Čudežno prestali preobrazbo so Butalci, ona pa tretjina, ki si vztrajno laže, je manjšina, tista zgolj z visoko izobrazbo. Objava Polde Cenovnik: Butalska košarica (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .

sobota, 2. december 2023

December, čarobni mesec, ko se Vipava odene v praznično preobleko. Iz brunarice pa se vije vonj po čaju in kuhanem vinu. Skozi mesec bomo prisluhnili glasbenim izvajalcem iz Vipavske doline. Ne zamudite tradicionalnega Štefanovega sejma in blagoslova konj. Tudi otroci se bodo letos lahko preizkusili v jahanju konj. Obiskal pa nas bo tudi Dedek mraz. […]
Iz Amerike jo je prinesel, dediščino, sprva šlo najbolje stricu ni, a ni izgubil volje, upanja, da zmago bo odnesel. Stric Andrej to naš slovenski bil je, v novo nam Slovenijo povratnik, znal zmnožiti dobro je večkratnik, zarohneti po potrebi divje. Niso upali pred njim početi vsega, kar hoteli bi nečaki, vedel stric je dobro, da bedaki niso iz sorodstva žal izvzeti. Na nečake ne bi bil ponosen, a ni mogel nič več jih po prstih, ko so tolkli revčki se po prsih, zganjali ko so napuh neznosen. Ko odšel je, Bog mu daj pokoja, zavihtela z nosom se visoko najprej Milka je, potem globoko padla je kakor antična Troja. Kot evangelist Matej se dvignil drugi je nečak, pomembna slika zdel sam sebi se, Odrešenika ta igral je vsakič, ko je mignil. Za krščanstvo in teh sort vrednote bil je vnet, na videz le, pro forma, ga drugačna je vodila norma po uhojenih poteh slepote. Dediščino hitro zaflečkali so nečaki v stari domovini, v novi je Sloveniji edini, pravijo, da niso razprodali. Pa pogledali smo jim račune, prazni so, da stric obrača v grobu se lahko, saj čisto so na robu ti nečaki, dediči štacune. Objava Andrew B. Jug: Stričeva dediščina (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .