Regionalne novice > Goriška
četrtek, 2. maj
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, ocenjujejo, da se svoboda medijev v Sloveniji poslabšuje. Celotna izjava Združenja novinarjev in publicistov (ZNP): " Politika se namreč vse bolj meša v delo medijev in ga skuša nadzorovati. Slednje je še posebej izrazito v zadnjih dveh letih. Med drugim je aktualna vlada najprej preko svojih nadzornikov v Telekomu Slovenije zamenjala odgovornega urednika portala Siol.net in ga nadomestila z urednikom, ki je že takoj po prevzemu funkcije izbrisal nekatere prispevke, ki so bili kritični do aktualne vlade in predsednika vlade. Nadaljevalo se je s spremembami zakona o RTV Slovenija, kjer je vlada pod krinko civilne družbe prevzela nadzor nad upravljanjem javne rtv-hiše. Novo vodstvo, imenovano po meri vlade, je takoj zamenjalo vse ključne direktorje in urednike in se zneslo tudi nad novinarji, za katere je menilo, da niso naklonjeni aktualni oblasti. Mnoge izmed njih je kljub dolgoletnim izkušnjam in primerni izobrazbi degradiralo na raven novinarjev začetnikov, njihove naloge pa so med drugim prevzeli novinarji brez ustrezne izobrazbe in s vprašljivo verodostojnostjo. Hkrati se je vladajoča oblast spravila nad medije, ki skušajo v že tako enostransko prevladujočem levo orientiranem medijskem prostoru predstavljati drugo plat medalje. Na slednje se je vlada spravila s preiskovalno komisijo, ki se je mimo pooblastil, ki ji jih daje zakon, dokopala celo do seznama naročnikov enega od opozicijskih medijev, in ki skuša z različnimi vzvodi ustrahovati njegove oglaševalce. Pri tem je zanimivo, da se podpredsednici največje vladne stranke in predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič zdi sporno, da bi preiskovalna komisija, ki jo je zahteval državni svet, preiskovala poslovanje državnega podjetja Gen-i, ne zdi pa se ji sporno, da preiskovalna komisija, ki jo je zahtevala njena stranka, preiskuje poslovanje zasebnih podjetij in medijev. Različna merila vladajočih so pri tem v nebo vpijoča. Ena od vse večjih težav slovenskega medijskega prostora je tudi vse večji monopol na področju tiskanih in drugih medijev, ki ga ob izigravanju protimonopolne zakonodaje v Sloveniji vzpostavlja Martin Odlazek. Ob tem pristojni organi ne storijo praktično nič, da bi se tovrstno nezakonito prevzemanje medijev enega za drugim s strani zgolj ene osebe končalo. Še več. Zdi se, da je pod to vlado tovrstno početje dobilo dodaten zagon. V ZNP ob svetovnem dnevu svobode medijev čestitamo vsem medijem, ki skušajo v večinoma enostranskem slovenskem medijskem prostoru zagotavljati njegovo pluralnost ter prikazovati tudi drugo plat mnenj in dogodkov. Upravni odbor ZNP, 2. maja 2024" Objava Novinarsko združenje: Svoboda slovenskih medijev se slabša, mediji se monopolizirajo objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 1. maj
Ob praznovanju prvega maja, mednarodnega praznika dela, se spominjamo pomembnosti delavskega gibanja in njegovega vpliva na oblikovanje delovnih pogojev ter družbenih standardov. Ta dan je priložnost za priznanje truda in požrtvovalnosti delavcev ter refleksijo o dosežkih in izzivih sodobnega delavskega razreda. Praznik dela ima globoke korenine v zgodovini, saj izvira iz boja delavcev za pravične […]
Poslanci zahtevajo oceno ustavnosti referendumskega odloka o evtanaziji
Poslanci Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nova Slovenija (NSi) so danes na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili zahtevo za oceno ustavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o evtanaziji. Odlok, objavljen v Uradnem listu,...
torek, 30. april
Kaj svoboda zbiranja pomeni, treba ni razlagati široko, je vrednota, meri se visoko, demokratičnost po njej se ceni. Zgledno je v svobodi urejena, od ustave, zákona, uredbe, pa do zadnje praktične izvedbe, kot pravica zlepa ni nobena. Da v svobodi gibanje je možno, ko prihaja se na zbirališče, eno še dodali izhodišče so pravici, da bo vse bolj prožno. To uredba je, zapoveduje, kolikšen sme hrup v svobodi biti, in kdaj prizorišče zapustiti nujno je, svobodno ukazuje. Na gasilski če boš veselici kak ropot s prepevanjem povzročal, samodejno bo sistem poročal, aktivirali se bodo klici. In če oder pevski boš podiral, kdaj odbila bo deseta, pazi, kajti če po tem te kdo opazi, kazen boš svobodno pokasiral. Zbiranje kršiteljev podatkov bo pri tem največja pridobitev in najhujša izmed vseh kršitev, če uredbo vržeš v koš odpadkov. Da kdo ne bi zbiranja svobode kje in kdaj z dejanji prekoračil, nov režim vnaprej bo predrugačil vse, da obdrži svobode vzvode. Se z uredbo ni šele začelo, praksa sama že dlje časa traja, jasno ker o zbiranju postaja, da bo to svobodo preživelo. Objava Vlado Golop: Svoboda zbiranja (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
ponedeljek, 29. april
V petek, 26. 4., na predvečer dneva upora proti okupatorju, je KUD Golobar Bovec v sodelovanju ZZB za ohranitev vrednot NOB in KS Kal Koritnica pred spomenikom na Kal-Koritnici pripravil komemoracijo v spomin na padle na planini Golobar. Prav na ta dan so pred 81 leti italijanski okupatorji padle partizanke in partizane zverinsko privlekli s planine v dolino in njihova izmaličena […]
Končal se je tekaški spektakel, tradicionalni gorski ultramaratonski tek po gorah na obrobju Vipavske doline. Eden najbolj znanih slovenskih tekačev tega ekstremnega športa je Andi Mamić (46) iz Skrilj na Vipavskem. Še petič zapored je pretekel najtežjo izkušnjo, imenovano Emperor, osvajalec, v dolžini 100 milj ali 170 kilometrov. Bil je absolutno šesti, sicer pa tretji v svoji kategoriji. Fotografije je posnel Klemen Batagelj (FB). Emperor je izraz za cesarja, imperatorja ali antičnega vojaškega osvajalca. Tekel je 22. ur in 14. minut. Zmagal je Aleš Frlic, ki je tekel dobrih 19 ur. Frlic je letnik rojstva 1991, Mamić pa 1977. Po prihodu na cilj je Mamić napisal tole: Tekel sem po zemlji naši Andi Mamić “Tekel sem po zemlji naši - srečal dobre sem ljudi…” Res sem jih srečal ogromno - ne da se jih prešteti. Na okrepčevalnicah, ob progi, naključne mimoidoče in seveda na ajdovskem “placu”, ki je nov zadetek v polno ekipe Ultra Trail Vipava Valley - Slovenia . Ekipe, ki lestvico kakovosti dviguje iz leta v leto, ostaja unikatna v veliko detajlih, hkrati pa se lahko primerja z največjimi tovrstnimi dogodki v smislu “naboja in energije”. 250 otrok je že v petek pridobilo vzorec sodelovanja na športni prireditvi - naj jim bo šport vrednota. 2000 športnikov je nekaj mesecev funkcioniralo po načelih priprave na psihofizični izziv, za katere vsi vemo, da so več ali manj pozitivni.. z veliko verjetnostjo, da bodo podoben cikel nekoč ponovili. Dolina je sprejela več kot 1000 tujcev in “bataljon” slovenskih tekačev, ki niso iz bližnjih krajev. Vsak ima svojo zgodbo in vsaka je dragocena. Moja letošnja UTVV zgodba me navdaja s čisto srečo. S hvaležnostjo, spoštovanjem in “ponižnim ponosom”. Nekaj vprašanj sem prejel celo v smislu - če sem razočaran (najbrž, ker nisem na stopničkah). Kako naj bom razočaran, če sem petič postal Emperor (vsakič odkar je razpisan). Kako naj ne bom srečen, če sem tekel 22h in 15min. Če sem velik del tekme tekel z lahkotnostjo, ki omogoča, da dolge ure napora minejo kot lepo popotovanje, a hkrati je bilo jasno (od Cerja naprej), da je nekaj tekmovalcev pač boljših od mene. Seveda so bile tudi težave in bolečine - te pa bodo vedno na 100-miljskem teku. Človek je ustvarjen za gibanje, ni pa ustvarjen za neprekinjen 100-miljski tek. Kot ni ustvarjen za osem urno sedenje na stolu ali večurno gledanje v ekran. Gotovo pa je ustvarjen, da si ugodje lahko izbori. Da si srečo zna oz. ima možnost “skovati”. Res upam, da moje veselje do teka v naravi ne bo kdaj pogojeno s tekmovalnim uspehom. Da se bom za dosežke boril pa je itak jasno in v je moji naravi, tokrat sem se boril za 6. mesto, poleg primarnega cilja, da sploh “ultro” naredim (v kategoriji pa sem bil celo na koncu tretji). Na srečo sem si tokrat lahko privoščil več odmora (tudi preoblačenje v suha oblačila), večinoma sem užival “trdo” hrano (kar ni tako samoumevno kot se zdi), popolnoma sem nadzoroval mišično napetost, dihanje in srčni utrip. In danes zjutraj sem lahko spet tekel (počasi). Ponovil bom kar sem nekoč zapisal - “tek je privilegij zdravih in svobodnih, vemo pa kako minljivi sta lahko ti dve vrednoti.” Čestitke vsem “bojevnikom” in organizatorjem s “kapitanom te ultraladje” na čelu, Boštjanom Mikužem. Hvala dobrim ljudjem iz Doline in z Gore, vsem prostovoljcem in podpornikom, vsem prijateljem in hvala tebi za vse, Kristina Mamić. Objava Andi Mamić je postal petič “emperor”, pretekel je 170 gorskih kilometrov objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 28. april
Nogometna zveza Slovenije (NZS) je Občini Tolmin podelila priznanje za investitorja leta 2023, in sicer za izgradnjo večnamenskega objekta s tribuno v Športnem parku Brajda. Priznanje je včeraj na redni letni skupščini NZS na Brdu pri Kranju prevzel župan Alen Červ, ki sta ga ob tej priložnosti spremljala direktor občinske uprave Mitja Taljat in predsednik Nogometnega kluba Tolmin Žan […]
Jezus se pri svojem poučevanju pogosto zgleduje po stvareh, ki so bile poznane njegovim poslušalcem in so bile vsem jasne. Tako so lahko, ko so slišali, s svojo domišljijo tudi videli; beseda in slika sta se podpirali. Danes nam namreč govori s podobo mladike in trte: »Jaz sem prava trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako vejo na meni, ki ne rodi sadu, odreže in vsako vejo, ki rodi sad, obreže, da rodi več sadu." Najpomembnejša izjava v teh besedah je, da smo z Jezusom povezani z vezjo, ki je tako globoka in vitalna kot tista, ki povezuje mladiko s trto. Veja je emanacija, del vinske trte: isti sok teče med obema stvarema. Na duhovni ravni je ta življenjska sila božansko življenje, ki nam je bilo dano s krstom, s Svetim Duhom. To je tesnejša zveza kot zveza med materjo in otrokom, ki ga nosi v maternici. Med materjo in sinom teče ista kri; materin dih in hrana prehajata v otroka. Toda otrok ne umre, če se loči od matere; res, da bi živel, mora na določeni točki zapustiti maternico svoje matere in živeti sam; umre, če ostane pri materi dlje kot običajno. Pri nas pa je obratno: mladika ne obrodi sadu in umre, če se odcepi od trte, živi le, če ostane z njo povezana: »Kakor mladika sama ne more obroditi sadu, če ne ostane v trti, tudi ti ne moreš, če ne ostaneš V meni«. Glede usode veje Jezus predstavi dva primera. Prva negativna: veja je suha, ne obrodi, zato jo odrežemo in zavržemo; drugi pozitiven: veja je še živa in zdrava, zato jo obrežemo. Že to nasprotje nam pove, da obrezovanje ni sovražno dejanje do veje. Vinar od njega še vedno veliko pričakuje, ve, da lahko obrodi sadove, vanj verjame. Enako se dogaja na duhovni ravni. Ko Bog poseže v naše življenje s križem, ne pomeni, da je jezen na nas. Prav nasprotno. Pravzaprav v Pismu Hebrejcem beremo: » Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema« (prim. Heb 12,6). S kakšnim namenom pa vinar obreže šibo in spravi trto v jok, kot pravijo? Ali je res potrebno obrezovanje? Da, in to iz zelo preprostega razloga: če je ne obrezujemo, se trta izgubi na moči, morda bo obrodila več grozdov, kot je potrebno, posledica tega pa je, da ne morejo dozoreti in znižamo vrednost vinskega soka. Če ostane dlje časa brez obrezovanja, trta celo podivja in rodi samo trtno listje in divje grozdje. Enako se dogaja v našem življenju. Ne samo v duhovnem življenju, ampak še prej v našem človeškem življenju. Oseba, ki želi v življenju početi preveč stvari ali goji neskončno število interesov in hobijev, se izgubi (tako kot naši otroci, ki so obremenjeni z vsakovrstnimi krožki samo zato, da se oddaljijo od družine); v ničemer ne bo blestel. Imeti morate pogum, da se odločite, opustite nekaj sekundarnih interesov in se osredotočite na primarne. Torej moramo marsikaj obrezati! To še bolj velja za krščansko življenje. Svetost je podobna kipu. Leonardo da Vinci je kiparstvo definiral kot "umetnost odvzemanja". Vse druge umetnosti so sestavljene iz postavljanja nečesa: barva na platnu v slikarstvu, kamen na kamen v arhitekturi, nota na noto v glasbi. Samo kiparstvo je sestavljeno iz odstranjevanja: odstranjevanja kosov marmorja, ki jih je preveč, da bi prikazali figuro, ki jo imate v mislih. Tudi krščanska popolnost se doseže na ta način, z odstranjevanjem in odpuščanjem neuporabnih kosov, torej želja, ambicij, projektov, ki nas razmetavajo na vse strani in nam ne pustijo, da bi karkoli dosegli. Nekega dne je Michelangelo, ko se je sprehajal po vrtu v Firencah, v kotu zagledal marmorni blok, ki je štrlel iz podzemlja, napol prekrit s travo in blatom. Nenadoma se je ustavil, kot da bi nekoga videl, in se obrnil k svojim prijateljem, ki so bili z njim, in je vzkliknil: »V tistem bloku marmorja je zaprt angel; Moram ga spraviti ven." In, oborožen z dletom, je začel grobo klesati ta blok, dokler se ni pojavil lik čudovitega angela. Tudi Bog nas gleda in vidi takšne: kot še vedno brezoblične kamnite bloke in si reče: «V notranjosti je skrito novo in lepo bitje, ki čaka, da pride na dan, ker smo, nikoli ne pozabimo, »naprej določeni«. biti prilagojeni podobi njegovega Sina« (prim. Rim 8,29). Kaj torej počne? Vzame dleto, ki je križ, in začne delati na njem; vzame obrezovalne škarje in začne obrezovati. Ni nam treba razmišljati o kdo ve kakšnih strašnih križih! Bog ne dodaja ničesar k temu, kar predstavlja samo življenje trpljenja, utrujenosti, stiske; samo poskrbi, da te stvari služijo našemu čiščenju. Seveda nikomur ni lahko prenašati udarcev božjega dleta. Vsi stokamo pod križem, to je naravno. A vse to ni brez namena, po obrezovanju bo nastopila pomlad in plodovi, ki bodo dozoreli. Po besedah, da »Bog popravlja tiste, ki jih ljubi«, zgoraj citirano besedilo Svetega pisma dodaja: »Vsekakor se v tem trenutku zdi, da vsak popravek ni razlog za veselje, ampak za žalost; potem pa obrodi sad miru in pravičnosti« (prim. Heb 12,11). No, resnično postati veje, postati Božje delo, postati pravi učenci, ni stvar ene ure, ampak je dolga in utrujajoča pot, na kateri smo poklicani, da vztrajamo, da ostanemo v občestvu s Kristusom. Tisti, ki se čutijo, da so učenci Jezusa Kristusa, se je dobro spomniti, da si je veliki oče Cerkve, kot je bil sveti Ignacij Antiohijski, šele ob koncu dolgega življenja, ko je bil na poti v mučeništvo, upal zapisati: « Zdaj šele začenjam biti Kristusov učenec!" Kako resnične so te besede! In zato se trudimo, da nas ne bo strah, ko začutimo na sebi ostrino Božje roke, saj iz nje lahko črpamo tolažbo in upanje. Objava Nedeljska misel: Ostanimo povezani s Kristusom kakor mladika s trto objavljena na Vipavska.eu .
Aleksander kralj zveni pompozno, prebudi se kup asociacij, novih se pojavi več kreacij, imitirajo ki kralja grozno. Eden takih si nadel ime je to kraljevsko, kakor Zedinitelj Karađorđević, Osvoboditelj sebi pravi brez vsakršne meje. Dana temu kralju je svoboda, da svoj jezik prav vulgarno giblje, v gibanju svobodnem tip se ziblje, videti popolna je nezgoda. Kralj ta Aleksander dovoljuje čisto vse si, kar mu v glavo pade, nepodpornike ko kvazivlade s sodrgo naslavlja, imenuje. Kdo je domišljavcu zgled? Nemara Aleksander Véliki antični ali Karađorđević dotični, ki zanj v Srbiji živ krst ne mara? Ne, obnaša se preveč prostaško, kvečjemu imel bi za idola, Aleksandra, vrgli ki s prestola Srbi so v zaroti ga divjaško. Let stodvajset je odtlej minilo in še malo čez, kar so preklali ga na dvoje, k vragu ga poslali, to objestnežu se je zgodilo. Kralj ta naš, ki kralja imitira, najbrž zanj ne ve, a ga prekaša po vulgarnosti, saj se obnaša kot nekdo, ki nič ga ne ovira. On že ve, zakaj vse to počenja, le pozornost nase priteguje, kdor pa sliši ga, se posmehuje: Tip kraljevskega je pokolenja? Objava Ali Prosen: Kralj Aleksander(Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 27. april
Občankam in občanom Občine Ajdovščina ja odslej na voljo mobilna aplikacija mAjdovščina, ki predstavlja inovativno rešitev na področju digitalne preobrazbe. Mobilna aplikacija je namenjena boljšemu in učinkovitejšemu dostopu do občinskih storitev. Mobilna aplikacija je prilagojena več operacijskim sistemom (Ios, Android, Huawei). Do aplikacije je moč dostopati preko trgovin posameznih operacijskih sistemov (App store, Google play […]
Pri sosedovih je zadnje čase vroče, kot da ves čas bi kurili, so se že pošteno oznojili, ker presneto vsak je v strahu zase. Prej se vedelo je v glavnem, v štali konj je eden, ta je za jahača, eden le po sedlu se prevrača, ta, ki vajeti smo mu predali. Jahala ga zadnje čase Anja je tako brez milosti, voziček komaj da potegne še konjiček, najdlje gre mu tja do štale praga. Praga štale če več ne prestopi, konec z nami bo, so potožili, Anjo nesposobnosti dolžili, jo pozvali, naj le brž sestopi. Treba novega da je jahača, dali vedeti so punci pozno, njeno lice je bilo porozno, ko ostala je brez korobača. In potem so trije se pognali najprej naglo, da bi prigrabili vajeti si, jih več ne spustili, v sedlu da pokonci bi obstali. Še četrti kmalu se pojavil kandidat je, da povzpne se v sedlo, kar ostale tri še bolj je zmedlo, saj jim celo štalo je napravil. Gneča s tem v izpraznjeni je štali, oni štirje, kljuse eno samo, firmo količkaj če le poznamo, vemo, rdeči bo težko živali. Objava Jole Sedejc: En konj in štirje jahači (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 26. april
Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa skupaj s sodelujočimi partnerji objavlja RAZPIS ZA IZBOR KRALJICE TERANA 2024-2025. Kraljica terana je oseba, izbrana s strani Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa. Kraljuje dve leti. Ima znanje s področja vinogradništva, vinarstva, vinske kulture, poznavanja Krasa in javnega nastopanja. Naloga kraljice terana je promoviranje terana PTP in vin z območja vinorodnega okoliša […]
Prihrumela voda je z višine, da so brž se razbežali ptiči, ni bilo nobenega pri priči, vsi prestrašili so se globine. Je poplavilo vsevprek domove, ptiči kajpak perje so odnesli, saj so na peruti se zanesli, preleteli z njimi vse zidove. Voda niti tem ni prizanesla, je podirala jih kot za stavo, blato je navzdol grmelo rjavo, so rešila te lahko le vesla. In potem so gledat prileteli ptiči, kaj vse je odnesla voda, kakšna je ljudi bila usoda, ali so kateri preživeli. Čivknil glavni ptič je po poplavi: »Tole ne bo trajalo več leta, nekaj mesecev se le obeta, da se vse kot prej nazaj postavi. Mi bomo za vse to poskrbeli, da poprejšnje spet zavlada stanje, v nekaj mesecih se v stanovanje preselite srečni in veseli.« So se že tedaj hahljale srake, ko so tega slišale bahača, mesece in leta ki prevrača, koga bi imel rad za bedake? »Tole ne bo trajalo več leta,« modra sova je samo dodala, »mesecev le nekaj še, ko šala bo odnesla sivega zmeneta. Bil je prerok ta golob bahavi, kar zadeva trajanje, brez dvoma, saj do gnezda lastnega poloma ni več daleč, že vsak vrabec pravi. Objava Bobi Vodnik: Ne bo trajalo (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 25. april
Goriški muzej, Mestna občina Nova Gorica in Društvo za oživljanje lokavškega izročila Doli vas tudi letos vabijo na tradicionalno »furengo« s prevozom jambora s konjsko vprego za Goriški mlaj 2024. Večdnevno dogajanje se bo v sodelovanju s partnerji pričelo na Trnovski planoti to nedeljo, 28. aprila, in zaključilo v Novi Gorici, kamor bo 30. aprila […]
Han je orientalsko zavetišče, kjer lahko se okrepča popotnik, daje vtis, kot da bi bil dobrotnik, pa to le plačljivo je gostišče. V Maži-hanu, kot se imenuje mali han, ki dobro ga poznajo tudi nepopotniki, pa dajo več vam, kot lahko se pričakuje. V Maži-hanu vse je socialno, tukaj nam demokracija vlada, tudi če na videz kaj razpada, gazda pravi, tu je specialno. Gazda Maži-hana razkazuje han svoj kot štacuno kak trgovec, hvali s plenom se kot kakšen lovec, vso pohvalo gazda pričakuje. Pravijo, da šel med kandidate rad bi za nekakšnega veljaka, na trenutek da ugoden čaka, ko prehítel bi vse svoje brate. Pravijo, da gazda zavlačuje, prav počasi ko svoj han odpira, bojda s tem si lažjo pot utira, ceno Maži-hana da dviguje. Vemo, vse se plača v hanu mastno, cena za oskrbo ko poskoči, stroški za naprej, nazaj, tekoči, han skrbi pač za korist zgolj lastno. Objava Hanka Matjažič: Iz Maži-Hana (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 24. april
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju bo v četrtek, 25. aprila, v dvorani Glasbene šole Tolmin z začetkom ob 20. uri. Zbrane bo uvodoma nagovoril župan Alen Červ, kulturni program pa letos pripravlja Moški pevski zbor Izola. Pri organizaciji moči tradicionalno združujejo Občina Tolmin in lokalne veteranske organizacije – Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, […]
Prekomerno vmešavanje Evropske komisije v suverenost držav članic
"Nikoli si nisem mislil, da bom moral ob koncu mojega tretjega mandata v Evropskem parlamentu pokritizirati Evropsko komisijo in izraziti zaskrbljenost, da se Evropska komisija pretirano vmešava v politiko držav članic. Dober primer je komisark...
Glej ga vraga, skoraj se spotaknil bil je mož ob bitje čudno neko, pa opazil zadnji čas zapreko je na cesti in se ji umaknil. Tisto bitje silno spotakljivo dolgo še v slušalko je jezljalo, da je manjkalo samo še malo, pa bilo lahko bi razburljivo. Bi spotaknilo ga, a prepozno je bilo, je jezno zarenčalo, ni se več spotakniti ga dalo, oh, kako se zdaj počutim grozno. Ni verjel si mož, da dobro sliši, in še manj, da vidi, s kom bi skoraj trčil čelno, ko ga je od zgoraj gledal, da gre proti javni hiši. Tisto bitje da podpredseduje, se je spomnil, ko ga prepoznal je, a le po frizuri, ki kot vzglavje služi, z njo se vselej razkazuje. Giba se po ulici svobodno, kot da njemu, bitju, zgolj pripada, kot da ono samo svetu vlada, da še možu je bilo nerodno. Bitja ne zgrešiš, čeprav opravka z njim imel nikjer nisi nikoli, saj veš po frizuri, ki okoli nosi jo, da je opranoglavka. Objava Rasa Bižrat: Spotakljivka (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 23. april
Sejem ni bil živ in ni prodala tam ničesar skoraj ne kupila, tja zato se je le napotila, da bi se na kratko pokazala. Ker se mora, ker so to storile vse sejmarke že, vse stare stranke, čisto vse poslovne njene znanke, mnoge dobre posle tam sklenile. Šla je na svoj sejem ona tudi, češ da to je tradicionalno, tudi če v resnici je nestalno, a se vtis dajati silno trudi. Pozno je prišla, nikakor kmalu, gibala med praznimi se štanti, med odsluženimi komedjanti, právila, da je na festivalu. Svoj seznam prioritet imela je s seboj, a liste ni razkrila, kaj bi smešila se, jo vtaknila raje v žep je, čisto nič vesela. Stopala potem okrog plesišča negotovo je, na moč nerodna, kakor da bila bi nesvobodna, bi najraje kar odšla s sejmišča. Sejem ni bil živ, bilo prodati ni ljudem mogoče niti peska, da metali bi v oči ga, leska prav nobenega nikjer zaznati. Ko se šlo bo, jo prešine misel. s takšno robo ven, na sejme tuje, bo samo ničkolikokrat huje, ni obraz vesel, ne, ksiht je kisel. Objava Slobodanka Gibanjšek: Na realnih tleh (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
ponedeljek, 22. april
Vabljeni na mednarodni simpozij GROF SILVERIO DE BAGUER IN GORIŠKO-GRADIŠKA GROFIJA NA PRELOMU IZ 19. V 20. STOLETJE v okviru projekta DeBAGUER & MUŠIČ Nove muzejske zbirke na gradu Dobrovo / Nuove collezioni museali al castello di Dobrovo Vila Vipolže, 25. april 2024 ob 19. uri GROF SILVERIO DE BAGUER IN GORIŠKA BRDA (2. […]