Regionalne novice > Goriška
Če se bo letošnji trend nadaljeval, bo po predvidevanjih v državo letos nezakonito vstopilo med 60.000 in 70.000 tisoč oseb Če pogledamo letošnje številke ujetih ilegalnih migrantov, so le te drastično višje kot so bile v lanskem letu. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so prijeli 36.137 oseb, ki so nezakonito vstopile v našo državo, […]
Na Dunajski trčila osebno vozilo in peška
V zadnjih 24 urah je bilo na interventni številki policije 113 zabeleženih 1.530 klicev. Med 608 interventnimi dogodki so policisti med drugim obravnavali 133 prometnih nesreč, 51 kršitev javnega reda in miru ter 84 kaznivih dejanj.
V 124 p...
Včeraj
Priznam, da sem pomislil, da se po tebi imenuje Evstahijeva cev … ki povezuje žrelo s srednjim ušesom, pa mi je Wikipedia pojasnila, da temu ni tako. Da je tisti mali tunelček, dolg kakih 35 milimetrov, dobil ime po italijanskem zdravniku in anatomu Bartolomeju Evstahiju. Lahko pa seveda mirno sklepam, da je Barolomej svoje ime, oziroma priimek dobil od tebe in po tebi. Kajti pred tabo, ki te postavljamo nekam v 4. stoletje, kakih znanih Evstahijev ne mrgoli in je tako dokaj upravičena domneva, da si svoje ime dal na razpolago vsem Evstahijem, ki so prišli za tabo, vključno z že omenjenim Bartolomejem. Podobno je s Frančiškom Asiškim. Pred njim ni nobenega s tem imenom, zdaj pa jih v koledarjih in telefonskih imenikih kar mrgoli. Pa vendar z Evstahijevo cevjo nisem ustrelil tako zelo mimo, kajti si zavetnik lovcev in se zgodi, da ti kak slikar, ki - kot bi se reklo – ustreli kozla, potisne v roke puškino cev, kar pa je – kljub temu, da gre pri tvoji legendi za lovsko zgodbo – prehudo lovsko pretiravanje, saj si, kot sem že povedal in zapisal, živel v 4. stoletju, ko se jim o smodniku in puškah še sanjalo ni. Oziroma se jim je o tem samo sanjalo, če se jim je. Kdo bi vedel? Res, kdo bi to vedel, ko še tega ne vemo čisto natančno, če si, kar pravijo, da si. Kajti nekateri pravijo, da si bil škof, antiohijski patriarh, ki je v pregnanstvu umrl v 4. stoletju, medtem ko drugi razlagajo, da si bil rimski častnik v času cesarja Trajana, in torej živel dve stoletji prej, da si ime Evstahij dobil šele pri krstu, prej pa si bil Placidus, in da si umrl kot mučenec, ker nisi hotel darovati poganskim bogovom. Morda pa je tvoja zgodba zmešana in zamegljena zaradi nečesa drugega? Kajti, ljubi moj sveti Evstahij, škof ali rimski častnik, na lovu si se, oziroma naj bi se, nekoč podil za jelenom z mogočnim rogovjem, ko se ti je, prav tam sredi jelenovega čela, med rogovi, prikazal križani Odrešenik. Tega jelena, s križem med rogovi, pa prav dobro poznamo z znamke znane alkoholne pijače, ki je ne bom tukaj imenoval, da ji ne bom po nepotrebnem delal reklame, kajti saj veste: Minister za zdravje opozarja, da uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. Priznam pa, da imam steklenico z jelenom tudi sam na zgornji polici, kajti včasih me zvije po želodcu in ga »jelenček« prijetno umiri. In če je tvoje življenjepisce preveč in prevečkrat zvijalo v želodcu, da so preveč in prevečkrat nagnili tisto steklenico, potem ni čudno, da se jim je pogled na zgodovinske podatke nekoliko zameglil. Sveti Evstahij Ljubi moj sveti Evstahij. Danes je tvoj god, pa ga v nebesih lahko malo cuknete na tvoje in naše zdravje. Obilo žegna. Pa nam ga vrni in izlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Evstahij! objavljena na Vipavska.eu .
Torek, 19. september
V Goriškem muzeju so se odzvali povabilu organizatorjev festivala Energija prostorov – Festival vetra in kamna, ki letos že deveto leto s številnimi dogodki povezuje kraje na Tržaškem in Goriškem. V luči Evropske prestolnice kulture je v čezmejno dogajanje vključen tudi park Gradu Kromberk, kjer so v okviru projekta Konec meje – Čudesa v parku […]
Najprej iz bontona, prijaznosti in fair playa naštejmo še tovariše, to so: Sozij, Fest, Prokul, Deziderij, Akucij in Evtih, potem pa se lahko zaustavimo pri nenavadnem dejstvu, da nekdo, ki se imenuje Januarij, goduje septembra. A tako zelo nenavadno spet ni, saj mnoge Maje, Julije in Avgusti tudi ne praznujejo v imenu omenjenih mesecih. Vsekakor je bolj nenavaden »čudež svetega Januarija«, ki se godi trikrat na leto, preden pa odkrijem kaj se godi in kdaj se godi, je treba povedati zakaj se godi. Torej: Ti, sveti Januarij, si bil škof v Beneventu, mestu severovzhodno od Neaplja. V času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov so zaprli tvoje zgoraj naštete tovariše, ti pa si našel način, da si jih skrivaj obiskoval v ječi in jih hrabril. Nobena reč ne more dolgo ostati prikrita, še posebej ne reč, ki jo nadzirata vojska in policija. Ujeli in zaprli so tudi tebe. Ker se seveda nisi hotel odreči pravi veri, so te mučili – menda so te vrgli v razbeljeno peč, pa si prišel ven nepoškodovan, te dali na natezalnico, spustili nadte zveri, ki ti niso storile nič žalega – na koncu pa so vas vse skupaj, tebe, ljubi moj sveti Januarij in vse tvoje tovariše, obglavili. In zdaj: menda se je našla neka pobožna ženska, Evzebija, ki je, ko je med obglavljanjem špricala kri na vse strani, nekaj te krvi shranila v dve steklenički, ki so ju nato položili v tvoj grob. Ti dve steklenički krvi, ki se je skozi stoletja seveda strdila, hranijo še danes. A trikrat na leto se ta strjena svetniška kri za nekaj časa spet utekočini: 19. septembra, na dan tvoje smrti, ter 1. maja in 16. decembra, ko so tvoje ostanke selili iz ene cerkve v drugo. Zakaj se to godi in zakaj se to godi vedno na te tri dneve v letu, znanost seveda nima odgovora, kot še na marsikaj drugega ne, kar nas vznemirja in si nato na to odgovarjamo z vero. In upanjem. In ljubeznijo. S tem trojim. Med katerimi pa je, vsaj tako se trudimo živeti, ljubezen največja. Sveti Januarij in tovariši Ti, ljubi moj sveti Januarij, si je premogel v zadostni meri, da si premagal strah in v stiski, kljub nevarnosti, ki se je izkazala za usodno, obiskoval svoje prijatelje. Iz strahu, pravimo, nam ledeni kri. In vsakič, ko je ledenela prebivalcem Neaplja, največkrat zaradi izbruha bližnjega vulkana, ali pa zaradi kuge in vojske, so se po pomoč in priprošnjo zatekli k tebi. In si pomagal … kot nekdaj tovarišem. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moji sveti Januarij in tovariši! objavljena na Vipavska.eu .
V cistercijanskem samostanu v Stični se je na tradicionalnem srečanju katoliške mladine Stična mladih zbralo več kot 4.200 mladih iz vse Slovenije. Festival, ki se je odvil že 42. leto, je udeležence nagovarjal z geslom “Kdo praviš, da sem?”. Sveto mašo je daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, v pridigi pa je zbrane nagovoril mariborski nadškof metropolit msgr. mag. Alojzij Cvikl DJ. Festivalsko dogajanje sta s svojo glasbo popestrila med drugim Vlado Kreslin in Gal Gjurin, dogodek pa se je zaključil s koncertom Stična benda. 42. Stična mladih je potekala pod geslom “Kdo praviš, da sem?” in tako za rdečo nit dogodka postavila vprašanje identitete. Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl je v pridigi mlade povabil, da odgovor na vprašanje, kdo so, iščejo v Jezusu. “Če sem ustvarjen po tvoji podobi, če si na križu raztegnil roke samo zame, prosim, povej mi, kdo sem,” je dejal in zbranim zaželel, naj bo celoten dan močan trenutek srečanja z Gospodom in naj jih ta izkušnja spremlja na poti novega šolskega oz. akademskega leta. Po sveti maši, ki jo je daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, z glasbo pa sta jo obogatila orkester in pevski zbor, je sledilo pestro festivalsko dogajanje. To je udeležencem ponudilo 29 raznolikih delavnic, športni turnir v nogometu in odbojki, duhovne vsebine ter pričevanja, zvrstilo pa se je tudi več glasbenih nastopov – med drugim Vlada Kreslina, Gala Gjurina in drugih. Dogodek je s slavilnim koncertom sklenil Stična bend s plesalci. Foto: Monika Rudolf “S festivalom Stična mladih želimo mlade vsako leto čim globlje nagovoriti in jim z osvetlitvijo izbrane tematike prinašamo sporočilo o Kristusu in njegovem evangeliju. Obenem pa si stalno prizadevamo, da festival ostaja v koraku s časom – vsebinsko, oblikovno in izvedbeno – ter tako mlade celostno nagovori na sodoben način. Zadovoljni smo, da se trend udeležbe festivala ponovno premika nazaj na predkoronske številke,” je povedal Matevž Mehle, direktor zavoda Katoliška mladina, pod okriljem katerega poteka največje srečanje katoliških mladih pri nas. Matevž Mehle, Tomaž Smole, mag. Tina Kosi, nadškof msgr. mag. Alojzij Cvikl, škof msgr. dr. Andrej Saje ter Maja Lampret Foto Matic Koman Dogodka so se udeležili tudi podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, direktorica Javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica Maja Lampret in mag. Tina Kosi, v. d. direktorja Urada Republike Slovenije za mladino. Festivalskemu dogajanju v Stični pa so se tokrat pridružili tudi bratje iz Taizéjske skupnosti in mednarodni prostovoljci, ki v teh dneh začenjajo intenzivno pripravo na 46. Evropsko srečanje mladih, katerega gostiteljica bo konec decembra Ljubljana. Vir: Katoliška mladina Objava 4.200 mladih v Stični odkrivalo svojo identiteto objavljena na Vipavska.eu .
Ponedeljek, 18. september
V zadnjih 24 urah je bilo na interventni številki policije 113 zabeleženih 1.306 klicev. Med 518 interventnimi dogodki so policisti med drugim obravnavali 95 prometnih nesreč, 71 kršitev javnega reda in miru, ter 56 kaznivih dejanj. V 78 prometnih nesrečah je nastala le premoženjska škoda, v 16 nesrečah so bili udeleženci lažje, v 1 nesreči […]
Vau! Res nisem vedel, da imajo tudi astronavti svojega zavetnika! Niti na kraj pameti mi ni padlo. A če pomisliš, je povsem logično: vsakdo na tem ljubem Božjem svetu potrebuje malo dodatne pomoči od zgoraj, in če imajo še piskrovezi svojega zavetnika oziroma celo več njih, zakaj ga na bi imeli tudi astronavti. Resnici na ljubo, ljubi moj sveti Jožef, piše, da si zavetnik vesoljcev, in potemtakem pod tvoj patronat ne spadajo le ti, ki se prevažajo okoli zemlje v raketah, temveč tudi tisti, ki letajo naokrog v letečih krožnikih in drugih tako imenovanih neznanih letečih predmetih. Če seveda ti letajo in če seveda sploh so. Običajno pravimo, da so ljudje, ki te reči verjamejo ali pa celo trdijo, da so na lastne oči videli kaj takega, za »na luno«, in potemtakem pod tvoj patronat spadajo tudi ti. In ko že omenjamo »lunatike«, je treba povedati, da jih je precej, zmeraj več, če se mene vpraša, in da jih je vseh sort, ne nazadnje je Kristus tudi za nas, njegove sledilce, rekel, da nismo od tega sveta, pa te, ljubi moj sveti Jožef Kupertinski, prosim, da popaziš na vse nas. Saj zdaj tako ali tako nimaš drugega dela tam gori v presvetih nebesih. In če kdaj pa kdaj res vržeš oko čez nas, potem se ti, sem skoraj prepričan, tvoji svetniški kolegi smejijo, kot so se ti svoj čas sošolci, kajti brez dvoma tudi sedaj, kot si že včasih, ostaneš odprtih ust. Včasih se ti je to zgodilo iz zamaknjenosti, in so ti zato nadeli ime »La bocca aperta«, danes pa zijaš od začudenja zaradi naše premaknjenosti! So pa že v tvojih časih vsi odprtih ust zijali, ko si v zamaknjenosti lebdel in se prekopiceval po zraku. A tako si prišel do svojega vesoljskega patronata. Če je kdaj kak vesoljec padel na zemljo in so ga – vojska, kdo pa drug – našli, potem to ubogo bitje uspešno skrivajo v kakem strogo varovanem oporišču in ga proučujejo. In ne zameri, če te primerjam s tem ubogim vesoljskim bitjem, ljubi moj Jožef, saj so namreč tudi tebe, ko se je raznesla slava o tvojih svetniških lupingih, pogosto in na skrivaj selili iz samostana v samostan, da bi te obvarovali pred nadlegovanjem množice pobožnih firbcev. Tvojo svetost pa je proučevala in preiskovala sama Sveta Inkvizicija. Ti pa si samo moli in se zamikal … in maševal … po pet ur menda. Preden si pristal pri minoritih, si svojo srečo zaman poskušal pri frančiškanih, še kapucini, ki sicer niso tako izbirčni, so se te odrekli. In tudi danes vidim kakega mladega poba, kako si ga frančiškanski redovi med seboj podajajo kot vroč krompir, a lebdeti do sedaj nisem videl še nobenega. Ljubi moj sveti Jožef Kupertinski! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Moj ljubi sveti Jožef Kupertinski! objavljena na Vipavska.eu .
Nedelja, 17. september
Rdeči križ Ajdovščina vabi k udeležbi na tradicionalni jesenski terenski krvodajalski akciji, ki bo v Ajdovščini potekala v ponedeljek in torek, 18. in 19. septembra, med 7.00 in 13.00, v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina. Darujte kri in omogočite, da življenje teče dalje. Hvala. Svoj prihod lahko najavite na 051 389 270, 051 671 147 ali 030 […]
Kadar me kdo, zaradi moje vere in mojih nazorov, pošlje v … mračni srednji vek, pomislim nate! Kadar me kdo poučuje o cerkvenem zatiranju žensk, pomislim nate! Kadar poslušam kvazi feministično javkanje, pomislim nate! Le pomislite: na vrhuncu pregovorno mračnega, neizobraženega in v vseh pogledih zaostalega srednjega veka – ki pa še zdaleč ni bil tako temačen, nerazgledan in v skoraj vseh pogledih nazadnjaški, kot je naš čas - se znotraj institucije, ki je v svoji hierarhični strukturi izključno moška – pa čeprav ti moški nosijo kikle in jim tako pregovorno že od nekdaj pa vse do danes manjka tisto kar pritiče hlačam, in kar se praviloma nosi v hlačah - se pojavi ženska - ne samo ženska, celo nuna - pred katero se lahko skrijejo in od sramu v zemljo pogreznejo vse in vsi, ki v sveti feministični vnemi kurijo svoje umazano perilo in v borbi za ženske pravice, ne le ženske, ampak celotno človeštvo potiskajo v … saj bi rekel srednji vek, pa prav zaradi tebe, Hildegarda, to ne drži. Bi rekel v kameno dobo, pa tudi tam ni bilo tako topoumno. »Konec sveta« je še najbolj primerno. Propad. Kaos. In kar je še teh negativizmov. Ti, Hildegarda, ženska, nuna, jezika nisi šparala. In si svoje in kar mu gre povedala vsakemu, ki te je bil pripravljen poslušati. In poslušali so te! In prosili za nasvet! Vsi možje in veljaki in voditelji tistega časa. In jim izrekam priznanje za modrost in ponižnost, ki ju danes pogrešamo. In si tako dala cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Vmes pa še papežu, kar je papeževega. Kar je čisto običajna praksa in postopek. Le da se zalomi, ko kakšen cesar misli, da je Bog, in se kakšen papež obnaša kot cesar! Umetnica, pesnica, zdravnica, mistikinja, prerokinja … a si svoja videnja preverjala pri duhovnih avtoritetah in Svetem Duhu, kljub temu, da bi lahko ob vsem, kar si bila, bila tudi samozavestna, Pač nisi bila vase zagledana, kot na žalost mnogo današnjih umetnikov, pesnikov, znanstvenikov, prerokov … ki odprejo usta, ko misel še počepnila ni, kaj šele, da bi se usedla v možganih in potem imamo, kar imamo! Predvsem nimamo duha. Da o Svetem Duhu sploh ne govorim. Obilo žegna ob tvojem godu. Pa nam ga vrni in razlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljuba sveta Hildegarda! objavljena na Vipavska.eu .
Sobota, 16. september
»Avto že dolgo ni več v modi, zato vsako leto med 16. in 22. septembrom okrasimo ulice ter pozovemo k spremembi potovalnih navad, » poudarjajo organizatorji Evropskega tedna mobilnosti na nacionalni ravni. Letos poteka pod sloganom Varčne poti. Tudi novogoriška mestna občina je letos, že dvaindvajsetič, pristopila k akciji Evropskega tedna mobilnosti. Pripravili so raznolik […]
Tašče so grozna bitja. Menda … Ne gredo skupaj ne z zeti ne s snahami … V vse se vtikajo in vse pokvarijo … To vemo iz vicev, iz pravljic, iz filmov in iz romanov … V resničnem življenju pa … kaj pa vem, no … Moja tašča je čisto simpatično bitje in se brez problemov druživa in pogovarjava. In tudi moja mama je z mojo ženo, torej s svojo snaho, v zglednih odnosih. Bi rekel, da je tole s taščami za lase privlečeno, pa ne morem. Ne le, ker sem brez las, ampak ker poznam par primerkov, hvala Bogu v tujih hišah, kjer tašče odgovarjajo gornjim opisom. Je pa res, da tudi ostali vpleteni v družinske odnose niso čisto nedolžni pri tem, bodimo pošteni. In tudi tvoja snaha, ljuba sveta Ljudmila, je bila svojega denarja vredna … kot se reče. In je plačala lepe denarce, da se te je znebila. Običajno so tašče ljubosumne, ker izgubijo sinovo ljubezen, tu pa je bila snaha ljubosumna nate … pa ne zaradi sina, temveč zaradi podanikov, ki so te imeli rajši. In je najela dva morilca, da sta te zadavila. Mučeniška smrt … a tudi družinsko nasilje. Češka smrt, vsekakor… a ne more biti drugače, ko pa si bila češka kneginja. Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam le eno Ljudmilo … no, vsi jo poznamo, ker se bavi s politiko … Mislim, da je s svojo snaho v lepih odnosih, kot se za krščansko žensko spodobi … in po tej strani ni v nevarnosti. A prav zaradi svoje krščanske drže in politične usmeritve, gre kdaj pa kdaj levim ženskam tako na živce, da bi jo kar zadavile. Pa Bog ne daj. Sveta Ljudmila In ne bo dal. Ti, sveta Ljudmila, bdi nad njo … in nad vsemi taščami … in snahami … Nad Čehi in nad vsemi nami, ki se kdaj pa kdaj »češko« vedemo. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljuba moja sveta Ljudmila! objavljena na Vipavska.eu .
Petek, 15. september
Ob Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina bo v okviru projekta Občine Ajdovščina – LAS Prehod na sonaravno oskrbo s hrano, zrasel ekološki šolski učni vrt. Območje je že ograjeno, voda napeljana, v teh dneh se ureja tla. Občina Ajdovščina bo v sklopu projekta izvedla naložbo v ureditev šolskega vrta ob Osnovni šoli Danila Lokarja, ki […]
Bil pri mediju je zadnjič znanec, prosil ga je, naj zanj posreduje, pri duhovih naj izmoleduje, da bo zvozil v svoj tegobni klanec. Kaj te daje, medij ga je vprašal, ja, draginja zadnje čase zlasti, medij mu svetuje, moraš krasti, kaj bi kakor ovčka se obnašal. Je problem še kakšen? Ja, poplava, strašno škodo mi je naredila, medij ga usmeri, zanj storila da je vse, kar mogla je, država. Ubežati ni ti moč usodi, medij mu še dalje je razkladal, če ti standard še naprej bo padal, mesto polke pleši ples na vodi. To ni vse, še marsikaj me moti, ta oblastna drža nonšalantna, medij reče zanjo – impozantna, kdor ima jo, je na pravi poti. Pa migranti, njihovo divjanje, kaj ubožcu mi je tu storiti? Medij urno: moraš priskočiti na pomoč, jim dati stanovanje. Spraševal je znanec medij dalje vsak večer ob sedmi skoraj uro, ta pošiljal ko ga je v naturo, meril on le pridno je razdalje. In potem je rekel medij: Vedi, tudi če si kdaj nezadovoljen, si maziljen, kot narod izvoljen, vse zasluge za to ima – medij. Objava Loli Znančič: Pri mediju (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
Razen nesrečnega Ivana, ki jo je zatajil, je za sinove nekako normalno, da imamo radi mame. In kljub temu, da je čisto biološko pogojeno, da smo »mamini sinki«, ni povsem prav, predvsem pa ni normalno, da »mamini sinki« postanemo ali celo ostanemo. Da me teologi ne bodo križali – kar so, mimogrede, teologi tistega časa naredili tvojemu Sinu – se ne bom natančneje spuščal v vajin brez dvoma nedoumljiv in svet odnos, bom pa pripomnil, da me božji nepotizem na običajen dan ne moti. Hočem reči: da običajnemu nebeščanu pripada en godovni dan, se mi zdi čisto sprejemljivo - ker jih je toliko, se jih na vsak dan v letu gnete vsaj po ducata. To je pač logična posledica. Da Božji Sin svojo Mater ljubi tako zelo, da ji nameni več »godov« kot običajnemu nebeščanu, se mi tudi ne zdi nič posebnega. Problem, ljuba moja Mati Božja, je, da se tvoje žalosti spominjamo na dan, ko goduje tudi zavetnica moje žene: sveta Melita, in jo zato zelo redko, tako rekoč nikoli, ne najdem zapisane na nobenem koledarju. Da bi ohranili ljubi mir in hkrati ne vznemirjali nebes, smo v naši družini tvoj – in seveda ženin – godovni dan preimenovali v »tužna vam majka«! In naj, še preden borci za čistost slovenskega jezika in druge narodne svetinje postavijo (še večjo) ograjo na južni meji, pojasnim, da sem ta izraz ukradel meni zelo ljubemu, morda celo najljubšemu slovenskemu pisatelju, Franu Milčinskemu. Ki ga mnogi sploh ne poznajo ali pa ga zamenjujejo s sinom Franetom. In je tako žalostna resnica, da običajni Slovenec ne ve, kdo je spisal Butalce in kdo Zvezdico zaspanko. Tužna jim majka! No, Franetova »majka« in Franova žena je bila – mimogrede - tudi Marija. Kot ti. Fran je večino svojega pisateljskega opusa ustvaril v času državnega prijateljevanja Srbov, Hrvatov in Slovencev in zato v njegovih humornih spisih kar mrgoli podobnih »cvetk«, ki jih rade volje delim svoji »deci«, in jim recimo zagrozim, da naj pospravijo sobe, da jim ne bo »tužna majka«! Slovenci smo pač taki, da damo prednost solzam pred smehom - (No, nekaj nas je takih, ki se radi do solz nasmejemo … a nas »običajni« običajno gledajo postrani.) – in je zato čisto normalno, da si, ljuba Mati Božja, v naši deželi večkrat upodobljena z mrtvim Sinom v naročju, kot z živim! Slovenci smo hribovci in imamo Kalvarijski hribček raje od betlehemske poljane. Kam geografsko spada Kana Galilejska, pa zdajle tudi ne bi! Čeprav je res, da se prav zaradi preobjestnega praznovanja znamenite svatbe, kjer je bila na tvojo željo voda spremenjena v vino, marsikatera običajna slovenska mati spremeni v »tužno majko« … saj običajni sin slovenske matere pije vino kot da je voda in se domov vrne na berglah ali pa ga celo pripeljejo v trugi! Kakorkoli … Lepo bi bilo, ko bi ti, ljuba in žalostna Mati Božja, pustili tvojih sedem žalosti in ti ne bi prizadevali še kakšnih dodatnih in novih! Žalostna Mati Božja Obilo žegna za tvoj god in ne zameri, če te prosim, da danes za kakšen stol bliže povabiš in posedeš Sveto Melito. Sem prepričan, da se ji bo dopadlo. Moji ženi se vedno dopade, kadar jo presenetim! Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljuba moja žalostna Mati Božja! objavljena na Vipavska.eu .
Četrtek, 14. september
»Avto že dolgo ni več v modi, zato vsako leto med 16. in 22. septembrom okrasimo ulice ter pozovemo k spremembi potovalnih navad, » poudarjajo organizatorji Evropskega tedna mobilnosti na nacionalni ravni. Letos poteka pod sloganom Varčne poti. Tudi novogoriška mestna občina je letos, že dvaindvajsetič, pristopila k akciji Evropskega tedna mobilnosti. Pripravili smo raznolik […]
V zadnjih 24 urah je bilo na interventni številki policije 113 zabeleženih 1.580 klicev. Med 642 interventnimi dogodki so policisti med drugim obravnavali 122 prometnih nesreč, 54 kršitev javnega reda in miru ter 73 kaznivih dejanj. V 99 prometnih nesrečah je nastala premoženjska škoda, v 21 nesrečah so bili udeleženci lažje in v 2 hudo […]
O, hudiča, toliko bo zbranih spet na cesti, pa vsi brez kolesa, le kako naj se domislim česa, da ne bo preveč nas popackanih. Kajti če spustimo venkaj sliko, če izkaže se, kdo tu ne laže, bo hudo za takšne naše baže, moramo ustaviti to kliko. Brez kolesa, za povrh bo sreda in ne petek, pa vsebina vroča, bo med drugim voda v njej tekoča, o, hudiča, to za nas bo beda. Kaj nam vendar je ta hip storiti? Panorama je že prenevarna, naša pa dejanja malomarna, to če v javnost znalo bi uiti. Kaj naj rečem, komaj bil postavljen sem na mesto psička, za čuvaja, pa lahko me množica oblaja, bom zaradi nje še kam prestavljen. V hiši dajo me na takšno mesto, kjer se grizel spet bom od zavisti, in režali se mi bodo tisti, okupirali ki bodo cesto. Mislil sem, zasedal mesto glavno bom z lahkoto, pa me vse nažira, se na glavo kaos mi podira, vzame naj hudič še hišo javno. O, hudiča, brat me že nadira, véliki, ki me je sem nastavil, cel kažin je, saj ni da bi pravil, ko se hiša depolitizira. Objava Draža Pešel: O, hudiča (Pozor, to je politična poezija)+ objavljena na Vipavska.eu .
Ustvarjen sem kot križ. Kajti moje telo ima obliko križa … kadar razširim roke … kadar objamem … Ustvarjen sem za križ! Za naše odrešenje je moral umreti Božji Sin, a da je Božji Sin lahko umrl … da je bil križan … je najprej moralo umreti drevo … da je dalo les za križ! Bog ve katere vrste drevo je bilo? In sem hkrati in takoj prepričan, da imata tako teologija kot znanost (arheologija in zgodovina) pripravljen natančen in brez dvoma točen odgovor o vrsti in starosti lesa … o teksturi … Me pa bolj zanima: je drevo prepoznalo svojega Stvarnika? Se je upiralo ali voljno vdalo? Je trpelo, ko je na njem trpel Ta, ki nas rešuje trpljenja? Legenda pripoveduje, da je bila Kalvarija zasuta in da je na njej stal oltar malikom, ko je v Jeruzalem prispela sveta Helena, mati cesarja Konstantina. Ko so kraj očistili, ko so kopali … so našli grob in križ … Čeprav je križ vidno znamenje, in nanj v naravi ali v umetnosti v takšni ali drugačni obliki naletimo vsepovsod, je treba odstraniti smeti in malike iz svojega življenja … treba je kopati … iti v globino … da najdemo križ, ki je svet! Naj bo »Bog in sveti križ božji« na začetku vsakega našega dne, vsake naše poti … tudi, ko zamesimo kruh in ga porinemo v pečico. Kajti: kot je naše telo znamenje križa, je kruh znamenje daritve. In rečem »Bog in sveti križ božji« … še prej pa v vzhajano testo zarišem križ … kot zarišem križ v pečen hlebec. Križ. Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Bog in sveti križ božji! objavljena na Vipavska.eu .
Sreda, 13. september
Ravno v teh dneh, ko novogoriška mestna občina praznuje občinski praznik, smo prejeli razveseljivo novico, da je Nova Gorica uvrščena med nominirance natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2023 v kategoriji Srednja mesta. V vseslovenskem tekmovanju v urejenosti in gostoljubnosti, v katerem Turistična zveza Slovenije kot organizator posebno pozornost posveča zelenemu turizmu in trajnostnemu […]