Regionalne novice > Goriška

torek, 11. junij

V nastavitvah naših telefonov lahko preverimo, koliko časa dnevno v povprečju porabimo za gledanje v ekran. Številka, ki se pojavi, je pogosto osupljiva, saj so tehnološki pripomočki postali središče naše pozornosti. “Družbena omrežja so zgrajena na strahu pred tem, da bi kaj zamudili, zato sem imel občutek, da ne morem odložiti telefona,” je za BBC […]

ponedeljek, 10. junij

Po zaenkrat še neuradnih podatkih je včerajšnja velika zmagovalka na volitvah definitivno Slovenska demokratska stranka z 4 mandati, poraženka pa Gibanje svoboda in celotna koalicija, ki je skupaj dobila je 3 mandate. Volitve pa zaznamuje tudi najvišja volilna udeležba in največje presenečenja Zala Tomašič, ki je najmlajša izvoljena evropska poslanka v zgodovini Slovenije Zmagovalka včerajšnjih […]

nedelja, 9. junij

Slika članka
Udeležba je danes do 11. ure kar za 3 odstotne točke višja kot pred petimi leti
Danes zjutraj se je odprlo 2981 rednih volišč in 55 volišč omnia, ker bomo državljanke in državljani Slovenije izbrali devet evropskih poslancev, ki nas bodo zastopali v evropskem parlamentu. Poleg tega pa bomo danes lahko glasovali tudi o t...

sobota, 8. junij

Ob petkovem občinskem prazniku je pred tolminsko knjižnico ˝zagorela˝ tudi nova različica spomenika Plamen, ki ga akademski kipar Boštjan Kavčič posveča enajstim voditeljem tolminskega punta. Kovinski spomenik je nadomestil dotrajano manjšo leseno verzijo, ki je nastala ob 300. obletnici tolminskega punta leta 2013. Zasnovo, izdelavo in postavitev je v obeh primerih podprla Občina Tolmin, zato […]

petek, 7. junij

V krožišču zaradi izsiljevanja prednosti zavrela kri. Moška sta obračunala s pestmi Včera ob 17.25 so bili koprski policisti obveščeni, da se v krožišču v Bertokih pretepata dva moška. Policisti so ugotovili, da sta se zaradi izsiljevanja prednosti v krožišču ustavila in sprla 47-letni voznik tovornega vozila in 28-letni voznik osebnega avtomobila. Najprej je prvi […]
So vprašali jasnovidca, njega, ki v prihodnost zre lahko natanko, kje so prednosti, kje naš je manko, kaj prihodnost kontinenta vsega. Piskalo se bo resnično tanko, se glasil odgovor je v trenutku, mož sledil je sicer zgolj občutku, videl znamenje je – tanko zanko. Kaj natanko vidite, povejte, so vprašali ga v nadaljevanju, ni zamaknjen bil, trezno o stanju je povedal: »Sami stvar poglejte. Zanko vidite, sledove vboda, za obešanje drevo v pripravi, scena pred očmi se vam pojavi čisto v slogu divjega zahoda. Trume sélijo v njegovi smeri spet se pionirjev vsakodnevno, vse brez discipline, nič pohlevno, vsaki so na poti kos oviri. Reda ni, deluje kameradsko vse po vrsti, šerif ukazuje, v mesto čete so prispele tuje, šerif deli pravdo šeriatsko. Domorodci so le na obrobju, kjer imajo svoje rezervate, kolikor jih sploh je še, imate sliko jasno o novem obdobju.« To povedal mož je jasnovidni, za razumne ravno prav natanko: »Sami si nadeli boste zanko, če ne boste pametni, previdni.« Objava Jožica Tanc: Jasnovidčev pogled (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

četrtek, 6. junij

6. junija 1836 se je pojavila v Postojni. Iz Italije so jo prinesli avstrijski vojaki. To je bila prva epidemija kolere na Slovenskem. Kasneje se je kolera razširila še na Notranjsko, Dolenjsko, Gorenjsko in Ljubljano. V Postojni je umrlo 95 ljudi, v Ljubljani pa okrog 300 vojaških in civilnih oseb. Kolera se je potem zopet pojavila leta 1847, ko je v Ljubljani umrl en meščan. V začetku avgusta 1849 so bili pojavi kolere najprej na gradbiščih južne železnice v Zalogu, Ljubljani Logatcu, Kočevju in Trstu. Do konca septembra je v Trstu umrlo 847 ljudi, v Ljubljani pa do srede novembra 132. Najhujša epidemija kolere je bila leta 1855, ko je na ozemlju monarhije zbolelo okrog 600 tisoč ljudi, umrlo pa jih je skoraj 230 tisoč. Ponovno je kolera izbruhnila 21. avgusta 1866, ko je na Kranjskem obolelo 1884 ljudi in jih 672 umrlo. Poleg Ljubljane m okolice je kolera divjala v Ložu, Kočevju, Kamniku, Kranjski Gori, Radovljici, Žužemberku, Novem mestu in Litiji. V vsej Avstriji je umrlo 40 tisoč ljudi. 4. avgusta 1886 se je kolera znova pojavila v Ljubljani, Loškem Potoku, Vrhniki, Igu in v okolici Črnomlja, ko je obolelo 124 ljudi, 65 pa jih je umrlo. Zadnjič se je pojavila kolera leta 1910, vendar brez smrtnih žrtev. Objava Na današnji dan: Kolera v Sloveniji objavljena na Vipavska.eu .
V ponedeljek so se predstavniki idrijske občine v občini Pordenone udeležili prvega srečanja projekta Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija (akronim 4P), ki ga sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh projektnih partnerjev – Občine Pordenone (vodilni partner), Študijskega centra Pier Paolo Pasolini, Beneškega grozda […]
Redkokdo ima priložnost tako, da ga še pred koncem počastijo, knjižno delo da mu posvetijo, takšno s težo, torej ne kar vsako. Kujejo jih v zvezde običajno, tiste, ki dobijo knjigo lastno, zlasti še persono je oblastno treba s tem okronati za trajno. A drugače v takem je primeru, ko ne gre za kako veličino, ko z besed veliko količino mali človek znajde se v okviru. Material obilen, nadpovprečen, kršena so vsa za tisk pravila, jezik kot žandarska poročila, v takem slogu je ovekovečen. Skorajda od samega spočetja pa do konca, vse to najdeš v knjigi, in je vse na dlani, ne namigi zgolj na fanta malega početja. Spisano natančno je po virih, kar posebej knjigo odlikuje, njena pa vsebina potrjuje, da bil majhen res je – v vseh ozirih. Objava Lan Mikučan: Pred slovesom (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

sreda, 5. junij

V slovenski skupščini je 5. junija 1991 prišlo do odmevnega nastopa novega finančnega ministra Dušana Šešoka. Poslance je opozoril, da se bo Slovenija 26. junija osamosvojila le ≫normativno≪, ne pa tudi v resnici, ker za to še ne bodo izpolnjeni vsi pogoji. Na gospodarskem področju namreč Slovenija še ne bo imela svojega denarja, zadostnih deviznih rezerv, centralna banka v tujini še ne bo priznana, do takrat pa tudi še ne bo pripravljena delitvena bilanca. Dušan Šešok je ≫nalil čistega vina≪. Povedal je, da meje s Hrvaško ne bo, da ne bo potnih listov, da ni rešena delitvena bilanca, da je denar, ki sta ga pripravila predhodnika finančni minister Marko Kranjec in podpredsednik vlade Jože Mencinger, ki sta odstopila, neuporaben in neprimeren za izdajo. Njegov nastop je bil sicer deležen nekaj negodovanja v vrstah opozicije, pravi vihar pa je sprožil v vrstah Demosa. Liberalec Vitomir Gros je malodane zahteval aretacijo Šešokovih predhodnikov, ostro pa so se odzvali predvsem v SDZ. Sredi junija 1991 gospodarstveniki niso delili optimizma s politiki in večinskim javnim mnenjem. Med njimi ni bilo veliko takih, ki bi trdili, da se bo z osamosvojitvijo začel preporod slovenskega gospodarstva. Vse preveč je bilo neznank in negotovosti, zlasti glede na to, da je gospodarska rast vztrajno padala, ekonomisti pa so napovedali, da bo najnižjo točko dosegla šele naslednje leto. Objava Na današnji dan: Šešokovo “čisto vino” objavljena na Vipavska.eu .
Na današnji svetovni dan varstva okolje je Osnovna šola Danila Lokarja v Ajdovščini priredila uradno odprtje šolskega učnega vrta. Vrt je bil sicer vzpostavljen že pozimi, vendar so šolarji na to priložnost počakali tudi zato, ker so grede danes že bogato zaraščene. Šolski učni vrt je bil vzpostavljen lani pozimi, nastal je v okviru projekta […]
Trije so se znašli v isti sagi ali basni, saj gre za živali, brglez, volk, golob v zobe so dali se, ko vsi so sanjali o zmagi. Kdo bo glavni, kdo na kupu gnoja kot petelin prvi se bo svetil, kdo kres zmagoviti bo zanetil, komu zmaga gre povsem brez boja? Za priznanje, prvi da v puščavi je priznal stvar, žal neobstoječo, Brglez ptič na lastno se nesrečo dela da je prvi, le on pravi. Se usaja brglez, volka kara, da premalo v sagi je aktiven, vse preveč do drugih permisiven, tega brglez ptič, se ve, ne mara. Volk je zvit, zadevo zavlačuje, za golobom se mirovnim skriva, pod preprogo tisto stvar odriva, čas, kot se očita mu, kupuje. Trije so, v lase so si skočili, brglez kljuva volka, čivka jezno, itak je priznanje to brezvezno, le kaj ti bi trije naredili? Trije so v laseh si, a zlagano itak vsako bi bilo priznanje, vidijo državo, toda stanje je identično s fatamorgano. Ni države, je samo puščava na zahodnem bregu, kjer ni vode, da bi zmočil gazo, zle usode duh nad tremi osli v zraku plava. Objava Pale Stinar: O treh v puščavi (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
2. junija je v finalni tekmi proti ženskemu nogomentnemu klubu Mura Nona zmagała domača reprezentanca Primorje Gaia Naturelle z 4:2. Trener ekipe je Andi Mamić, ki je povedel klub v zmago. Andi Mamić je v domačem nogometnem klubu aktiven že slabih 40 let. Po poklicu je učitelj športne vzgoje in je zaposlen kot vzgojitelj. "Pedagogika in šport sta moji področji. " kot sam pove. Zraven še doda: "V času, ko se pedagogi in starši soočamo s populacijo, ki je zaradi permisije, pretiranega zaščitništva, razvajenosti, negativnih vplivov sodobne tehnologije, potrošništva itd. oropana temeljnih preživetvenih "kompetenc", ki so nam bile dane kot "homo sapiensom"... " Pred nekaj leti je dobil v roke peščico deklic, ki so postale v nekaj sezonah nogometnih tekem na državni ravni, dekleta, ki so zelo delovne, sprejemajo kritike, se dobro soočajo s frustracijami, krivicami in bolečinami, ki so pogoste v tem športu. "Znajo jokati, se jeziti in prenašati poraze. Hudičevo dobro pa znajo igrati nogomet, znajo pri tem uživati in se veseliti, biti uspešne v šoli in biti sodelujoče v družbi. So ekipa, ki bi si jo želel vsak trener... To so pravkinje DU15!" doda v svoji objavi. Na koncu se je zahvalil še sodelavcem in podpornikom kluba. Objava Ekipa Primorje je zmagala nogometni turnir objavljena na Vipavska.eu .

torek, 4. junij

Policija danes zjutraj izpod plavajočega pomola v piranskem mandraču potegnila moško truplo. Gre za 61-letnika iz okolice Litije Danes ob 09.00 uri je bil OKC PU Koper obveščen, da se izpod plavajočega pomola v piranskem mandraču v morju nahaja mrtev moški. Truplo so iz morja dvignili gasilci. Na kraju je bil prisoten tudi zdravnik, ki […]
Danes se je začelo predčasno tridnevno glasovanje, na katerem lahko oddate svoj glas tako za evropskega poslanca kot za posvetovalne referendume. V Slovenski demokratski stranki so prepričani, da nadzor na voliščih v času predčasnega glasovanja ni dovolj temeljit. Glasovi se namreč ne štejejo sproti ob zaključku vsakega volilnega dneva, volilne skrinjice pa ostajajo čez noč […]
4. junija 1990 se je prvič sešel slovenski kulturni zbor. Razpravljavci so poudarjali, naj zbor od nove oblasti zahteva boljše razmere za kulturo. Kritizirali so zmanjševanje deleža proračunskega denarja za kulturo in izražali bojazen, da bi v novi gospodarski ureditvi to področje ocenjevali po tržni logiki, saj bi bilo to za slovensko kulturo katastrofalno. Ker se ministrstvo za kulturo ni odzvalo na zahteve zbora, se je ta 25. oktobra 1990 sešel drugič. Na podlagi izraženih stališč so novembra sprejeli Spomenico o kulturi. Po mnenju sestavljavcev resolucije bi morala biti naloga ministrstva za kulturo upravljati in ne voditi, ustanoviti bi morali nacionalni kulturni svet, ki bi ga sestavljali strokovnjaki in kulturni menedžerji, temeljna izhodišča prihodnje kulturne politike pa bi morala biti zapisana v novem nacionalnem kulturnem programu. Poglavitni kritik ministra Capudra je postal predsednik skupščinskega odbora za kulturo Rudi Šeligo. Šeligo je poudarjal, da kulturna politika in celoten katalog njenih instrumentov ne sme temeljiti na politično strankarskih interesih, njihovih ideologijah in vrednostnih sodbah. Kulturna politika je nadstrankarska. Fotografija: Rudi Šeligo/Wikipedija Objava Na današnji dan: Slovenski kulturni zbor objavljena na Vipavska.eu .
On zdravilec je bolezni ženskih, a se niso ženske zanj ogrele, da kaj več kot to bi z njim počele, da bil džek v deželi bi slovenski. Se ogrel je šef, da ga postavi tja gor, kjer imel bo mesto višje in miru dovolj, kjer bo zatišje z bajno plačo, kjer res džek bo pravi. Ga postavil je in ga predstavil, tale moja prva je izbira, pacientk veliko ga podpira, ga za favorita je najavil. Že iskal naslednika zdravilec je za svoje dosedanje mesto, kar izve, da vržen je na cesto, ni izbranec, ženskih src lomilec. Našle zanj so namreč zamenjavo, je vskočila druga, kjer on biti moral prvi bi, do cilja priti, z njim imele so samo zabavo. Ena pacientk je, ki spodila ga nazaj je, zopet v ambulanto, tja odvrgle so ga kakor kanto, resno ni jemal opozorila. Lekcija je to za takšne tipe, s komer družiš se in z njim se slikaš, pazi dobro res, kam svoj nos vtikaš, ker spodnesejo te zlahka cipe. Objava Aleks Andro Perlo: Zdravilec in one (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .

ponedeljek, 3. junij

Zaradi velike revščine so Slovenci kmalu začeli iskati v tujini svoj boljši kos kruha. Zato so se v kar v precejšnjem številu odzvali tudi pozivu, ki ga je izdal avstrijski cesar Franc Jožef 3. junija 1864. Kot prostovoljci naj bi odšli v Mehiko v pomoč cesarjevemu bratu Maksimilijanu, ki ga je Napoleon imenoval za mehiškega kralja, a so se mu domačini uprli. Potrebovali so 6000 prostovoljcev za pehoto in 3000 za mornarico. Za sprejem je bilo nekaj pogojev. Morali so biti krščanske vere, neoženjeni ali vdovci brez otrok, stari največ 40 let in visoki najmanj 59 palcev, to je 150 cm. Prva skupina prostovoljcev je odplula iz Trsta oktobra 1964. Francoska ladja je prepeljala čez morje 24 častnikov in 986 vojakov. Uporniki so zmagovali, vendar Maksimilijan ni hotel bežati, tako da so ga Mehičani junija 1867 ujeli in ustrelili. Marca 1867 je moral odpoklicati iz Mehike svoje vojake tudi francoski cesar Napoleon. Od avstrijskih prostovoljcev, ki so jim na Slovenskem rekli ≫meksilajnarji≪, se jih je do aprila 1867 vrnilo domov samo 1151. V Mehiki so dobili zelo grenak kos kruha in Janez Bleiweis je ob njihovi vrnitvi v Novicah zapisal: ≫Al kakošni so ti reveži!≪ Objava Na današnji dan: Grenak kos kruha objavljena na Vipavska.eu .
Spomnimo se milijona mladih "inženirjev in doktorjev fizike", ki jih je nemška kanclerka Merklova povabila v Nemčijo. Eden od njih, 25-letni Afganistanec, je v petek (31.5.2024) z nožem ubil policista, ko je preprečeval teroristični napad. Pred desetimi leti so ti mladi pretežno muslimanski migranti moškega spola v Nemčijo šli po balkanski poti skozi Slovenijo. Od takrat so se 10 let integrirali v evropsko okolje. Mnogi poznavalci pravijo, da se to Nemčiji ni splačalo, saj je od milijona migrantov razmeroma malo začelo delati. Vsekakor pa česa podobnega od takrat nihče v Evropi ni ponovil. Verjetno z razlogom. V petek je skupinica islamskih skrajnežev napadla desničarske aktiviste na shodu v Manheimu. V spopad med islamisti in aktivisti je hitro posegla policija. Ko je 25-letni policist aretiral enega od aktivistov in ga podrl na tla, je policista s hrbta z nožem napadel Afganistanec in zabodel do smrti. Policist, ki je preprečil islamistični napad, je v bolnišnici v nedeljo umrl (2.6.2024). Šokantni dogodek, ki so ga posnele kamere, ima velik odmev v Nemčiji. Nedvomno bo vplival na nedeljske evropske volitve. Zaradi šokantnosti in dokumentiranosti umora s fotografijami, pa lahko ta tragedija postane velika politična prelomnica. Posnetek s telefončkom je objavilo tudi omrežje X: KLIK Objava Migrant po 10 letih integracije z nožem ubil policista. objavljena na Vipavska.eu .
V italijanski deželi Furlanija – Julijska krajina so našli trupli dveh deklet, ki ju je v petek pri Čedadu odnesla reka Nadiža. Iščejo še tretjega pogrešanega, moškega, ki je bil z njima. Dekleti in moški so se v petek popoldne nahajali ob reki Nadiži, ko jih je presenetila nenadna in ogromna količina vode. Po poročanju […]