Regionalne novice > Goriška
ponedeljek, 20. maj
Kriminalisti in policisti PU Koper so pretekli vikend uspešno zaključili policijsko preiskavo hujšega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. 9. maja so bili policisti ob 4.07 obveščeni o požaru v Kopru. Požar je izbruhnil v nočnih urah, gasilcem pa je uspelo s hitro intervencijo preprečiti njegovo nadaljnjo širitev in ga pogasiti. Policisti in kriminalisti PU Koper […]
Edina, meni znana, cerkev pri nas, posvečena tebi, stoji na obali - med Piranom in Portorožem. No, pravzaprav: je stala! In je svoje čase tam stal tudi samostan, zdaj pa le še ruševine, zvonik … In okrog njih … hja! Ne vem, kaj bi rekla tvoja, od asiškega ubožca prepojena duša, ko bi videla kaj stoji na mestu in namesto nekdanjega samostana! Saj, kaj pa naj reče na primer ubogi Frančišek?! Kar pomisli, kakšno trinadstropno veličastvo so mu postavili nad glavo! A njemu so postavili vsaj cerkev. Okrog tvoje cerkve pa so postavili luksuzne hotele. Ki si jih lahko privoščijo le redki. In ki si v zakupljenih hotelskih sobah verjetno marsikaj privoščijo … Pa sem vrgel oko na spletno stran omenjenih hotelov - in brez skrbi, ne bom delal nepotrebne in neplačane reklame - povem pa, da sem se pošteno nasmejal ob zapisih, ki se dotikajo tebe, ljubi sveti Bernardin. Ob cenah v »Bernardinu«, pa človeka mine smeh! Torej zapisali so, da si pripadal redu »minioritov«! In še dobro, da te niso proglasili za meteorita! Čeprav je po drugi strani res, da si kot pridigar blestel kot meteorit in si tudi švigal po premnogih krajih, kjer si – kot je spet zapisano na spletni strani vesoljsko dragih hotelov – kot spokorni pridigar oznanjal »ljubezen, poroko in mir«! Prepričan sem, da si precej govoril o ljubezni, poroki in miru, kot sem tudi prepričan, da se je nekomu »pokora« zatipkala v »poroko«. Še bolj verjetno pa dotični prepisovalec ni imel pojma, kaj pokora sploh je! In je ne nazadnje po svoje lepo, da se reklamira poroka. Da o ljubezni in miru, ki sta nujni sestavini tako poroke kot pokore sploh ne govorim. Običajno te upodabljajo s tremi škofovskimi kapami, ki ti ležijo pred nogami, saj si menda kar trikrat, oziroma v treh mestih zavrnil čast škofovskega posvečenja. Če bi si vse te škofovske kape – nadel, bi nastala trojna tiara, ki pritiče le papežu. In sem prepričan, da bi bil kot odličen in zavzet pridigar, po čigar besedah in zgledu so se ljudje množično spreobračali, tudi dober papež. Bi se ti pa – glede na čudne izraze in nesporazume na spletnih straneh prestižnih hotelov – godilo še slabše kot sedanjemu papežu, ki ga novinarji tudi kar naprej narobe in zavajajoče citirajo. Sploh kar se tiče ljubezni, poroke in miru. Ljubi moj sveti Bernardin Sienski. Obilo žegna ob tvojem godu, pa nam ga vrni in razlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Bernardin! objavljena na Vipavska.eu .
V hiši je nered, v njej kaos vlada, je gospodarica zgolj fiktivna, njena dela kontraproduktivna in sramota pravšnja s tem nagrada. Iz te hiše, kjer gospodarice prave ni, le avšasta deklina gre se gospodarja, kakor mina poka zadnje čase, slišiš klice. Prejšnjič tam strašansko počilo je, ko se spravila je na soseda, na Klemena, mreže da razpreda, sklepa protipravno posle svoje. Jo osmešila je njena ihta, ko pozivala ga je k umiku, zgledalo je kot pri kratkem stiku, ko v kozarcu podivja nevihta. Vse drugače se je izkazalo, ni Klemenu znala prav zavdati, ni ga frklja mogla stran nagnati, bedasto bilo je kratkomalo. Večkrat jo je lopnilo po licih, ven se smrklja je boleče vlekla, lica so jo vsakič bolj zapekla, se v brezupnih je dušila klicih. Slednjič jo še sluga razočara, hlapec njen, ki vedno je priročen, zdaj pa je obstal povsem nemočen, mar jo tudi on lahko prevara? Sluga, hlapec, pravi, da pristojen za soseda ni Klemena posle, v hiši tej zares imajo osle, sluga je kot gazdarica zblojen. Ena sama sta oba zabloda, nauk pa zgodbe je kristalno jasen, da največji osel tam je glasen, vlada kjer anarhična svoboda. Objava Urša Slugar: Gospodarica in sluga (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 19. maj
Slovenci so se tudi po nastanku države južnih Slovanov morali boriti za obstanek svojega jezika. Opredeljevanje za ohranitev slovenske etnične posebnosti v nasprotju s prizadevanji za jugoslovansko kulturno zlitje se je začelo z Resolucijo kulturnega odseka Narodnega sveta novembra 1918 in nadaljevalo z Avtonomistično izjavo leta 1921 … Na ljubljanski univerzi se je 19. maja 1932 začel tridnevni protest študentov zaradi zahteve Saveza študenata tehnike iz Beograda, da se sme z njimi dopisovati samo v cirilici. Pod oblastjo Jugoslovanske nacionalne stranke (1931 – 35), ki je izvajala močan unitaristični pritisk, je knjiga dr. Josipa Vidmarja Kulturni problemi slovenstva na glas izrekla misel o pomembnosti slovenskega jezika, ki je bila med izobraženci že dodobra uveljavljena. Z njo je Vidmar obračunal tudi z lastnim preteklim odnosom oziroma z ravnodušnostjo do tega vprašanja. Poudarjanju slovenstva je namreč nasprotoval krog ljudi, ki je bil kakorkoli povezan z beograjskimi vladajočimi političnimi krogi. Fotografija: Wikipedija Objava Na današnji dan: Bitka za slovenščino objavljena na Vipavska.eu .
V teatru bolj poredko naletiš na svetnika, če seveda odštejem svetega Genezija, zavetnika gledaliških igralcev, ki je tudi sam opravljal ta od Cerkve prezirani, preganjani in dostikrat celo osovraženi poklic. Ker so prezir, pregon in sovraštvo obojestranski, ni čudno, da med igralci le s težavo najdeš pobožno dušo, kaj šele svetnika. Ne rečem da jih ni, pobožnih duš med igralci - in igralkami, da ne bo zamere – a ne boš jih veliko našel, pa če jih iščeš z lučjo pri belem dnevu. Se je pa nekaterim svetnikom - in svetnicam, da ne bo zamere - kljub temu uspelo sprehoditi po odrskih deskah: Ivani Orleanski v Anouilhovi drami Škrjanček, pa Tomažu Beckettu v Eliotovem Umoru v katedrali in verjetno bi se našel še kakšen - ali kakšna, da ne bo zamere – pa ne bom zdaj brskal po spomin in gledališkem arhivu, kajti tudi ti, ljubi moj sveti Peter Celestin, si eden teh. Silonejevo dramo Prigode ubogega kristjana mi je v roke potisnil in dal v branje moj gledališki kolega in prijatelj - čigar imena ni varno omenjati v pobožnih cerkvenih krogih, sicer lahko pade po tebi, kot je padalo in še pada po njem, da me skrbi, če bo po smrti sploh dobil prostor znotraj pokopališkega zidu – in takrat sem tudi prvič slišal zate, moj ljubi svetnik, in prvič sem slišal, da bi kak papež odstopil in niti na kraj pameti mi ni padlo, da bom papežev odstop tudi sam kdaj »v živo« doživel. Ampak pustiva tega našega papeža, ki ga imenujemo »zaslužni«, da uživa svoj zasluženi mir. Ti tega miru, ki si ga kot puščavnik Peter iskal, kot papež Celestin nisi imel, čeprav bi si ga zaslužil, saj si bil vsekakor vreden, da sprejmeš papeški naziv in službo, ki ti jo je po dveletnem prepiranju ponudil in vsilil kardinalski zbor. Kajti branil si se z vsemi štirimi, kot se reče. In si dobro vedel, zakaj se braniš. Za politiko, v katero je hočeš-nočeš vpet tudi papež, si bil prenaiven. In ko rečem prenaiven, ne mislim preneumen, temveč preveč dober, preveč zaupljiv, preveč popustljiv … z eno besedo: preveč krščanski. Pa če to zveni še tako čudno. Da je nekdo preveč krščanski za papeža. A vsakdo, ki je že kdaj sprejel kako funkcijo, ne zaradi časti, ampak zaradi iskrene želje, da bi kaj dobrega in poštenega naredil, in je to poštenje, dobroto in iskrenost naivno pričakoval tudi od vseh sodelavcev, ve, o čem govorim. In me razume. In razume tudi tebe. Sveti Peter Celestin Tudi sam sem že bil predsednik društva, pa umetniški vodja … pa sem oboje opustil. Kot ti, ljubi moj Peter Celestin, ki si po pol leta snel tiaro z glave in svoj pontifikat preložil v druge, močnejše, predvsem pa bolj trde roke. Če je že na društveni ravni toliko spletk, kako je šele v politiki. Da papeške kurije niti ne omenjam. Ljubi moj sveti Peter Celestin. Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in iz nebeškega miru izlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Peter Celestin! objavljena na Vipavska.eu .
Tu je katastrofa nacionalna, so Tepanjčani jim sporočili, a Butalci vest to zavrnili, češ sosedova je trivialna. Mi postavili bomo prepreke, vi pa, kakor veste, so dodali še Tepanjčani, in pozidáli, če bo treba, škarpe iz opeke. Kaj zato, Butalci so porekli, k vam goloba svojega spustimo, mir bo promoviral, preletimo z njim oviro, le zakaj bi tekli. Težka bo, prišlo je pojasnilo od Tepanjčanov, kontrola stroga bo do vsakega, kdor ne uboga, zgrda se ga zdaj bo zavrnilo. Ne zaradi vas, so drugi krivi, Turki, ki jih spuščate v deželo, da preplavili so vam že celo, ker bili ste pač prezaupljivi. Turška kava vendar je odlična, so Butalci se izgovorili, kaj bi torej k nam jih ne spustili, saj okus in vonj sta več kot mična. A če treba k vam kot v starih časih bo po kavo, prašek, oblačila, se pač vrsta spet bo naredila tamkaj, kjer mejita naši vasi. Zmeraj smo močnejši od usode, mi, Butalci, skrajno trdoživi, do mejakov vedno popustljivi, tuje mi živimo vse naróde. Objava Anton Lah: Nacionalna strofa (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
Ko ste po zelo dolgem, napornem dnevu utrujeni in izčrpani, si želite počitka in morebitne druge obveznosti in opravila preložiti na naslednji dan. Če pa nas ob koncu dneva čaka hobi ali služba, ki smo jo vajeni z veseljem opravljati, se ne oziramo na utrujenost, ampak se kar naprej lotimo dela. Pesem lahko traja večno, a imamo vtis, da traja le pet minut, čeprav jo v resnici poslušamo s strastjo in predanostjo. Podobno, ko poslušate homilijo ali odlomek iz Svetega pisma, ga lahko vedno razumete, vendar ga ne razumete vedno, to pomeni, da ga ne asimilirate vedno. Ko se dobra dela izvajajo, so vsekakor vedno hvalevredna in zaslužna, vendar ne povzdignejo vedno srca tistih, ki se jih lotijo, in dejanje ni vedno sinonim za odkritost in iskrenost. Pri molitvi je možno tudi, da besedam ne dajemo pomena, ampak je neko odsotno mrmranje pasivnih izrazov. Nujno je, da poslušanje Besede, molitev in učinkovita ljubezen vodi temeljna spodbuda, ki nam vliva užitek, željo, okus, skratka temeljna motivacija, zaradi katere te kreposti izvajamo brez zadržkov. In ta temeljna motivacija je Sveti Duh. Po zaslugi Duha lahko dajanje miloščine spremenimo v dobrodelnost, klepet v vznemirljivo molitev, čutenje v poslušanje. Po zaslugi Duha je vsaka pridiga ali kateri koli sveti spis, kakor tudi to, da ga razumemo, sprejet kot Božja Beseda in vedno s silo Duha vsaka dejavnost, ne glede na to, kako težka in nevzdržna, ni nikoli nemogoča če ji prisluhnemo z žarom, veseljem in navdušenjem. A tudi homilija mora biti po navdihu Duha. Sveti Duh je vitalnost našega bitja in našega dela, ki napolnjuje vsako prvino našega krščanskega življenja s pomenom in vrednostjo; Duh je pravzaprav življenje samo. »Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci« (Rim 8,16), pravi Pavel in dodaja, da Sveti Duh, ker živi v nas, oživlja tudi naša umrljiva telesa (Rim 8,11). Podariti življenje pomeni na novo sestaviti kožo na posušenih kosteh, ki se postopoma začnejo oblikovati v okončinah in koži, tako da se oživimo in prevzamemo dinamiko in moč kot pravi Ezekijel (Ez 37, 4 - 8); Duh je pravzaprav zagovornik fizičnega življenja, ki premaga smrt, do te mere, da jo premaga. Vendar pa dajanje življenja pomeni tudi spodbujanje dinamike, navdušenja, veselja in dinamike v vsem, kar počnemo, in ta prednost je značilna za samega Duha. Pravzaprav je Duh tistega, ki je daroval svoje življenje, da bi vsi imeli življenje v polnosti, kar je vstali Jezus obljubil svojim učencem še pred osvoboditvijo; Duha, ki jih ne bo pustil samih, temveč jih bo vodil do spoznanja resnice. Na križu je Jezus umrl »izročil Duha Očetu«; njegovo vstajenje se je zgodilo z močjo Svetega Duha; bil je že delilec Duha, ko je bil nekoč vstal in se je prikazal svojim učencem, da so imeli moč razločevanja. Zdaj, na dan judovskih binkošti, se Jezusova obljuba uresniči: Sveti Duh se spusti nanje skozi značilne elemente božanskega in njegovo delovanje povzroči na učence točno tiste motivacijske učinke, o katerih je bilo govora: od bojazni in strahu postanejo neustrašni in pogumni; prej skriti, preudarni in molčeči, so zdaj razgaljene priče vstajenja in govorijo z vsemi odkrito, brez zadržkov kar tako mimogrede, v jeziku, ki ga razumejo vsi navzoči različnih porekel in narodov (ksenoglosija). Najprej obotavljajoči in negotovi, zdaj pa s svojim navdušenjem in eksplozivnim žarom presenečajo vse. Že sam Petrov govor, ki nagovarja Davida, naj da verodostojnost Jezusovemu vstajenju, vzbudi spreobrnjenje kar tri tisoč ljudem in morda so med temi tudi tisti, ki so križali: Križaj ga!. Kaj se je zgodilo? Nič posebnega, Duh, ki ga je obljubil vstali Jezus, je deloval na njih in jim vcepil to motivacijo, tisto motivacijo in temeljno željo, ki jim je manjkala, da bi dali smisel poslanstvu; da bi razumeli sebe in da bi drugi razumeli, da je to, kar govorijo, božansko sporočilo. Sveti Duh jih poučuje o vsem, jim daje vedeti o navzočnosti Vstalega in jim daje spoznati, da sam Gospod neomajno deluje po njih v življenju Cerkve. Resnica ne more biti tisto merilo, znotraj katerega se gibljemo, tako da je vsako dejanje skladno in pravično in da nam samo Sveti Duh, saj Bog skupaj z Očetom in Sinom, lahko ponazori, kaj je res in prav. Jezus je izrecno rekel: »On (Duh) bo vzel, kar je mojega, in vam bo oznanil (Jn 16,15). Prav zato, ker je garant resnice, Duh je nepogrešljiv element naših dobrih namenov in gibalo naših dejanj, še prej pa navdihovalec naših namenov. John M. Vianney je rekel, da “ko imamo dobre misli, nas obišče Sveti Duh”. Predvsem zato, ker se dejanja lahko izvajajo na pozitivnih mislih, kajti ko so prepričanja dobra, bodo tudi rezultati delovanja produktivni; in v tem primeru so celo dejstva delo Duha. Deluje in oznanja, kjer hoče (Jn 3,8), ne da bi ga kdo lahko usmerjal, vplival nanj ali, še huje, se ga polastil. In poleg tega ni nematerialna ali abstraktna sila, niti naključna in minljiva iluzija: je Duh, ki izhaja od večnosti od Očeta in Sina; kar sveti Avguštin opisuje kot ljubezen, ki obstaja med Obema, pri čemer je sam Bog skupaj z istim Očetom in Sinom. To resnico, ki je bila prej prepoznavna le s številkami ali posrednimi navedbami, nam je razodela sama učlovečena Božja Beseda, ki je po Očetovi volji sam voden od Duha in je delilec Duha na binkoštni dan. Če je Bog resnica v absolutnem smislu, si njegov Duh ne more pomagati, da ne bi živeli po tej resnici tudi v relativnem smislu. Vprašajmo se: zakaj ne uživamo vseh teh blagodejnih učinkov Svetega Duha? Zakaj Cerkev ne živi vedno zagona in strasti svojega izvora? Kako to, da v tretji osebi Trojice najdemo rezultate, ki so zelo drugačni ali celo popolnoma nasprotni tistim, ki jih je Gospod sposoben? Upoštevati je treba, da se Sveti Duh primerja z živim plamenom (Apd 2, 3). ki mu lahko rezerviramo tri usode: biti napolnjen z energijo, ostati oslabljen ali končati z ugasnitvijo. Človek lahko v svojem življenju izbere, kateri od teh treh usod bo podvrgel Duha. Oziroma ne ravno Duha, ampak darove, ki jih vliva v našo dušo, dejavnosti, s katerimi nas očara in vključi. Lahko smo poslušni in spoštljivi do Gospodovega dela, ki poseže v nas, pa tudi neodporni, za kar Pavel spodbuja: »Ne ugašajte Duha« (1 Tes 5,19). Dobesedno: »Nehajte nenehno dušiti Svetega Duha, ne upirajte se mu, ne odgovarjajte s trmasto neodzivnostjo na duhovne darove. Na žalost je naš odnos tak, da želimo zatreti učinke duhovnega življenja v nas, omejiti ali pogasiti plamen istega najvišjega Daru, ki ga Bog velikodušno daje. Pred Božjim darom smo brezbrižni in neodporni; vztrajamo v tem, da ne verjamemo ali vsaj razlagamo dar v sebičnem smislu, zahtevamo dobrobiti in milosti, ki so pogosto nezaslužene; navadno spregledamo, da so darovi Svetega Duha v prvi vrsti tisti za zdravo osebno izgrajevanje, torej veselje, preudarnost, razum, vednost, strah božji, modrost ... vse tiste dobrote, s katerimi se je mogoče polastiti priložnost, da se gradimo, prenavljamo v pogledu na druge in ves svet. Toda pomanjkanje poslušnosti Duhu je enakovredno zamujeni priložnosti. Objava Nedeljska misel: SVETI DUH je edinstvena priložnost objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 18. maj
18. maja 1945 je izstopil iz SAZU profesor filozofije na ljubljanski univerzi France Veber. To je naredil pod pritiskom političnega razpoloženja v javnosti, dokler njegova zadeva ne bo ≫do kraja razčiščena≪, vodstvo Akademije pa je spremenilo to v dokončen izstop ... Vodstvo akademije je 15. junija 1945 predlagalo, da se ≫črta≪ iz sestave akademik in profesor matematike na ljubljanski univerzi Rihard Zupančič. Ukrep je utemeljilo s pojasnilom, da se je Zupančič ≫v dobi okupacije Slovenije, kakor je bilo vsem očitno in znano, neprisiljeno, marveč iz lastnega nagiba postavil na okupatorjevo stran in s tem izločil iz našega občestva≪ ... 6. septembra 1945 je narodna vlada Slovenije določila, da ≫ostanejo člani SAZU samo tisti njeni dotedanji člani, ki jih potrdi prezidij ljudske skupščine≪, Tako sta bila iz akademije izločena Leonid Pitamic, profesor za ustavno pravo in teorijo države, ter Aleš Ušeničnik, filozof in profesor na ljubljanski teološki fakulteti ... Fotografija: Wikipedija Objava Na današnji dan: Čistke na SAZU objavljena na Vipavska.eu .
V Ajdovščino se vrača največji slovenski festival testenin, ki z elitnimi kuharskimi imeni obljublja vrhunske kulinarične užitke za vse ljubitelje testeninskih jedi. Pašta festa se bo 25. maja od 11 ure dalje odvijala na Lavričevem trgu v Ajdovščini. Po lanski ediciji Pašta Fešte, ki je na Lavričev trg privabila več tisočglavo množico in postregla s […]
Že res, da je bil apostol Janez, od vseh apostolov Jezusu najbolj pri srcu – čisto dobesedno: ko se je pri zadnji večerji sklanjal na Jezusove prsi; in zaradi podatka, da je bila edino njemu prihranjena mučeniška smrt. A papeškim Janezom ki se jih je v zgodovini Cerkve zaenkrat zvrstilo 23, oziroma, če k njim prištejemo še oba Janeza Pavla: 23 in dvakrat po pol, torej: 24 … je Jezus svojo ljubezen izkazoval po pregovoru: »Kogar Bog ljubi, tega tepe.« Saj cerkveni zgodovinarji pravijo, da so vsi Janezi papeževali v težkih časih in razmerah. In, ljubi moj Janez I, si kot prvi vsem utrl pot. V politiki je veliko sr…., mislim – smeti, in je potrebno neprestano čiščenje, pomivanje, glancanje, poliranje … zato mnogim zdrsne na političnem parketu. In v politiki je drselo tudi že v časih, ko še ni bilo parketa. In je seveda res tudi, da na marmorju še prej spodrsne. Tudi tebe, ljubi moj Janez I, so tedanji posvetni vladarji zvlekli v svoje igrice, in si z božjo pomočjo krmaril med njimi, kolikor časa je pač šlo. Ko ni šlo več, pač ni šlo več, in si vdano sprejel pregnanstvo in smrt kot Božjo voljo. Od vseh papežev Janezev sta za sveta proglašena dva: ti, ki si prvi, in triindvajseti Janez, ki je bil zadnji. Tega je ljudstvo označilo tudi za »dobrega«, ma, si bil dober tudi ti, ta prvi, prav nič ne dvomim. Ker nas Slovence sosednji narodi označujejo za »Janeze«, pa tudi sami si v šali tako rečemo, te prosim, da z nebeških višav vržeš oko še posebej čez naše kraje … in »janeze« ki nas vodijo in nam vladajo … ki se v našem imenu med seboj prerekajo … Kot papeški Janezi, tudi mi neprestano doživljamo težke čase in razmere … Da smo si tega bolj ali manj sami krivi, ti ne bom omenjal. Pošlji kak vzdih pred božji prestol, da nam bo lažje. Pa veliko žegna za tvoj god. Izlij ga v veliki meri čez nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj Janez I.! objavljena na Vipavska.eu .
Kviz televizijski na vidiku, kjer z milijonom spet se operira? Nak, priložnost druga se odpira, treba je samo slediti kliku. Milijonar postati izvedljivo mimo kviza je, televizije, so dovolj glasovi le žirije za oceno: res zadovoljivo. Tak postal je milijonar nedavno prav povprečen človek, ki ukvarja s čiščenjem poklicno se, ustvarja predrugačeno s tem sceno javno. Prvič ni, da mastno bil dotiran je za čiščenje, ko je potožil, koliko da je naporov vložil in kako je vedno bil oviran. So zares velike za čistila zdaj potrebe, da se vse odstrani, kandidat izjavil je že lani in, glej, letos mu je sreča mila. Cel milijonček mu je v mrežo kanil, mrežo, ki se krovna imenuje, ki za čiščenje jo potrebuje, se zato ga ni otepal, branil. Za človekoljubnost ga porabil bo, se ve, v namene plemenite, javno izpovedane, razkrite, lanskih fant ne bo besed pozabil. Da potreben od filantropije bolj je, je žirija odločila, ni zardevala, pogleda skrila, saj to je razpis hipokrizije. Objava Forbicij Gornik: Kako postati miljonar (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 17. maj
17. maja 1990 je bila ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite. Do nje je prišlo iz spontanega odpora proti nezakonitemu pobiranju orožja Teritorialni obrambi. Šlo je za eno najbolje organizirani in najbolj konspirativnih akcij na ozemlju Slovenije. Rezultat akcije je bila 20.000-glava oborožena formacija, ki je bila sposobna slabe tri mesece po razorožitvi slovenske TO zavarovati Slovenijo pred oboroženim presenečenjem. Odločilnega pomena za nastanek Manevrske strukture narodne zaščite je bila aktivnost takratnega sekretarja za obrambo občine Kočevje in kasnejšega brigadirja slovenske vojske Toneta Krkoviča. Vzpostavil je organizacijo na ravni takratnih 13 pokrajin. V nekaj tednih je bila pokrita z njo vsa Slovenija. Manevrska struktura je imela nalogo, da v primeru oboroženega posega JLA zavaruje ključne objekte in s hitrimi napadi na skladišča orožja in vojaške opreme zagotoviti možnost za vpoklic popolnih formacij TO. Po pokrajinah in občinah so bile sestavljene udarne skupine in jurišni odredi. Ključne enote so bile mobilizirane po načelu samo sklica, brez dodatne kurirske službe. Izdelan je bil sistem šifriranega obveščanja. Kamioni so ponoči v spremstvu pripadnikov Narodne zaščite in posebnih enot milice vozili orožje in strelivo iz Kočevske Reke in Gorenjske v občine, ki so bile brez potrebnih sredstev, da so se lahko povsod uprli napadu. Med zasedanjem slovenske skupščine, na katerem je bila izvoljena prva demokratična slovenska vlada, so se začeli oglašati nekateri predsedniki občin in sporočali, da vojska odvaža orožje Teritorialne obrambe. Predsedstvo republike Slovenije je imelo formalno in praktično možnost, da akcijo razorožitve zaustavi, toda predsednik Kučan je omahoval in je zahteval najprej pojasnila od generala Hočevarja, kasneje pa še od predsednika predsedstva SFRJ Jovića. Med tem, ko so odlagali z odgovori, je JLA praznila skladišča TO. Predsedstvo Republike Slovenije je šele po hudem pritisku slovenskega obrambnega ministrstva 19. maja popoldne poslalo v občine zaupno brzojavko, s katero je zaustavilo predajo orožja. V akciji se je pokazala ≫teža≪ posameznih kadrov v TO. Na izpitu so padali ljudje z zvenečimi naslovi in visokimi čini, na površje pa so prišli tisti, ki so z znanjem in osebnim pogumom nadomestili pomanjkanje orožja in pozneje opravili mnogo resnejši izpit ter ob agresiji jugoslovanske armade zadali napadalcem odločujoče udarce. Orožje so obdržale naslednje občine: Jesenice, delno Kranj, Krško, Litija, Mozirje, Murska Sobota,, Radlje ob Dravi, Radovljica, Slovenske Konice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Velenje in Žalec. Objava Na današnji dan: Manevrska struktura narodne zaščite objavljena na Vipavska.eu .
Občina Ajdovščina je na svoji spletni strni sporočila, da je bila uspešna na kohezijskem ministrstvu in za gradnjo komunalne infrastrukture za širitev PC Ajdovščina, območja Gobi, pridobila 1,6 milijona evrov. Stroji za gradnjo so v teh dneh zahrumeli, dela bodo potekala do pozne jeseni. Namen projekta «Gradnja komunalne infrastrukture v poslovno ekonomski coni Ajdovščina – […]
Človek, ki se rodi na binkoštni dan, in potem čez dobrih petdeset let na binkoštni dan tudi umre, ne more živeti drugače kot binkoštno: poln Svetega Duha torej. Še posebej, če je ob krstu prejel tudi binkoštno-velikonočno ime. In pričakovali bi, da je življenje takega človeka razgibano - imenu primerno in Duhu, ki kot veter, »veje kjer hoče in njegov glas slišiš, pa ne veš od kod prihaja in kam gre,« pa ni zmeraj tako. Vsaj v tvojem primeru ni bilo. Ali pa se morda motim, ker pač sodim po zunanjosti in ne vem, kakšni vetrovi so pihali skozi tvoje notranje življenje. Kakorkoli … takole na zunaj, ljubi moj sveti Pascal, ti je življenje teklo linearno in premočrtno. Kar si si kot otrok zaželel, si hitro dosegel – priti v samostan. In to samo zato, da bi bil lahko neprestano čim bliže Jezusu, ki je navzoč v Presveti Evharistiji. Menda so te kot otroka dostikrat iskali, kot izgubljeno ovco, in te vedno našli pred tabernakljem. Kljub temu, pa si se izkazal kot dober pastir in nisi nikoli izgubili ene sam ovce, in so ti svoje črede zaupali še sosedje. Zato me čudi, da si zavrnil ponujeno možnost, da bi postal duhovnik dobri pastir, saj bi tako Jezusu postal še korak bliže, ko bi ga lahko v moči Svetega Duha s svojimi besedami priklical v hostijo in ga v tej hostiji s svojimi rokami tudi držal. Razlamljal. Delil. Pa se nisi čutil vrednega. Prav tako me čudi podatek, ki ga berem v tvojem življenjepisu, da so se zaradi tvoje globoke vere in brez dvoma od Duha vodene modrosti mnogi bogati in revni, preprosti in izobraženi zatekali k tebi po nasvet, ti pa da si pogovore z njimi opravil kar se le da na kratko – saj se ti je mudilo k molitvi in ti je bilo žal vsakega trenutka, ki ga nisi prebil pred Najsvetejšim. Priznam, da je to rahlo skregano z logiko, h kateri se v svojem življenju nagibam, da je vsak trenutek posvečen bližnjemu posvečen istočasno tudi Bogu, ter da je dejanje ljubezni pomembnejše od molitve, oziroma da je stvarna in dejavna ljubezen najvišja oblika molitve, ki jo Bog, ki je ljubezen, bolj ceni. Sveti Pascal Baylon Morda bi kdo rekel, da v tej logiki stojiva vsak na svojem bregu, in na videz brez dvoma tako zgleda. A bregova vendarle povezuje reka, ki teče med njima. In tudi midva si ne moreva biti nasprotna, če sva eno v Bogu … ki je Bog ljubezni. Prej bi rekel, da gre za pihljanje binkoštnega vetra, ki »veje kjer hoče« in enemu piha z leve drugemu z desne, enemu navznoter in drugemu navzven. Ljubi moj sveti Pascal Baylon! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni, zdaj, ko si Bogu blizu kot si me le lahko, in ga izlij na nas. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Pascal Baylon! objavljena na Vipavska.eu .
Za denar ko gre, samo po-nika pri osebku tem, ki definira vsakič se drugače, variira, ki se mu percepcija premika. Včasih se ima kar za svet-nika, a zaveda dobro se, kdo vlada njemu in da zadaj je naslada, lastna brž poruši se mu slika. Ne postavlja meje si, mej-nika, rine kar naprej na tuje polje, v upanju, da tam bo malce bolje, v svet halucinacij se umika. V njem si bitje našlo je vod-nika, ki sovraži vse in uničuje, še hudiča starec obtožuje, da pusti mu, da se še premika. Gleda svojega v njem uče-nika bitje, ki sovraži se takisto, ki deluje izgubljeno čisto, v starčevo se vse bolj smer pomika. Da tako ni, ona vse za-nika. Ona? Bitje, ženska je slučajno, kar ne šteje in kar sploh ni trajno, stalnica le beda je, pa pika. Objava Misery Misery: Pa pika (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 16. maj
V začetku maja sta dva manjšinska lastnika tednika Domovina svoj delež prodala največjemu lastniku Alešu Štrancarju. Rok Čakš in Igor Vovk, ki ju tednik Reporter uvršča med podpornike stranke NSi, sta Štrancarju, ki je doslej imel 37% deleža prodala vsak po 21%. Štrancar, ki ga Reporter uvršča k SDS, čeprav je nedavno postal predsednik strateškega sveta za gospodarstvo pri SLS, in je javno podprl kandidaturo Petra Gregorčiča (EPP-SLS) na evropskih volitvah, ima tako večinski, 79% delež podjetja. Ajdovski podjetnik Štrancar, ki posluje po vsem svetu in je ustanovitelj slovite BIE Separations, ima tako samo še enega solastnika, ravno tako Ajdovca Tina Mamića. Slednji ima v lasti 21% deleža. Tednik Domovina je ustanovil pred natančno tremi leti in ga od takrat tudi ureja. V enem letu je tednik že dosegel prodajo, ki je dovoljšna za preživetje. Po neuradnih podatkih iz uredništva prodajo več Domovin kot se proda Reporterjev in Mladin skupaj. Lastnik podjetja Domovina, d.o.o., je Media Invest, d.o.o., ki ima v lasti portal Domovina.je, tednik Domovina, portal Časnik.si in dva štajerska lokalna portala. Vovk je bil do novega leta direktor obeh podjetij, ki pa sta po neuradnih podatkih imela lani visoko izgubo. Po njegovemu odstopu je z mesta urednika portala Domovina odstopil še Čakš. Novi direktor Mitja Štular je za urednika portala januarja postavil Martina Nahtigala, po nekaj tednih pa je uredniško mesto prevzel sam Štular. V tednik, portal in TV studio Domovina je svoj denar vložil Aleš Štrancar - ob ustanovitvi podjetja Mediaivest je na tiskovni konferenci aprila 2022 povedal, da je v medij vložil svoj prvi milijon evrov. Objava Vovk in Čakš nista več lastnika Domovine, svoj delež sta prodala Štrancarju objavljena na Vipavska.eu .
Sanjal sem in dočakal dan, ko smo sina prvorojenca peljali k prvemu svetemu obhajilu. Kakšen dan je bil to, prepleten z emocijami, ljubeznijo in lepimi trenutki. Verjetno si želim, da bi si ta dan zapomnil za vekomaj, ter da bi ostal ponosen, klen in pokončen kristjan. Si kot oče želim preveč? So moje želje v […]
16. maja 1990 je slovenska skupščina izvolila Lojzeta Peterleta za mandatarja prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Vlado so izvolili en dan kasneje. Poleg predsednika je imela tudi tri podpredsednike in 23 ministrov. Lojze Peterle (SKD) je postal predsednik vlade kot predsednik tiste stranke v Demosu, ki je dobila na volitvah največ glasov. Vlado je sicer sestavljala koalicija Demosa, vendar so bili v njej tudi trije iz vrst ZKS – Stranke demokratične prenove, eden iz vrst ZSMS – Liberalne stranke, pet pa je bilo ≫strankarsko neopredeljenih≪. Fotografija: Tino Mamić Objava Na današnji dan: Slovenska demokratično izvoljena vlada objavljena na Vipavska.eu .
Ga pravzaprav ni mosta, ne le v naših krajih, temveč širom Evrope, ki da kaj nase in bi bil brez tvoje podobe. Izklesan iz kamna ali stesan iz lesa stojiš tako na eni ali na drugi strani mosta, včasih pa celo na sredi, in mimoidočega oziroma vodoprečkajočega pozdravljaš vedno in dosledno s prstom na ustih: »Pšššt! Molči in ne govori o tem!« In ker je tvojo zgodbo povezano s spovedno molčečnostjo upesnil – sicer po svoje, zelo predrzno in prav nič pobožno – celo sam Prešeren, sem, ker naivno zaupam literatom in umetnikom, domneval, da mi tvoja s prstom pokrita usta sporočajo, da se za svetost in zavoljo svetosti zakramentov tudi umira, če je treba. Zdaj pa sem prebral, da mi sicer res šepečeš: »Pšššt! Molči in ne govori o tem!«, le da pri tem nimaš v mislih spovedi, ampak prave razloge tvoje beatifikacije. Dobro, saj veš, da se šalim: da se dobro zavedam, da je spovedna molčečnost sveta stvar, za katero se tudi umira in nisi edini. Oziroma sploh nisi. Ker to pač ni bil razlog tvojega mučeništva in smrti. Pa čeprav so te zaradi tega proglasili za svetnika. In kljub temu, da med drugim veljaš za zavetnika spovednikov in seveda mostov, bi te pravzaprav morali postaviti za zavetnika zgodovinarjev. Saj je prav zato, ker je nek zgodovinar površno bral in še bolj površno, celo malomarno opravil svojo nalogo, prišlo do napake. In naj to dodam, kako me vedno znova in tudi vedno bolj na obrate spravi stavek, ki ga zadnje čase zelo pogosto slišim, namreč, da se zgodovine ne sme spreminjati! Zgodovino je nemogoče spreminjati. Kar se je zgodilo, se je zgodilo in pika. In tu nihče ne more nič. (Sem hotel dodati, da še Bog ne, pa nisem čisto prepričan, saj se mi zdi, da Bog v svoji vsemogočnosti lahko spreminja tudi zgodovino, le da je to poponoma nepotrebno.) Spremeni pa se lahko seveda - in se celo mora - naše pojmovanje in vedenje o zgodovini, če pridemo do novih podatkov, dejstev, spoznanj in odkritij. In je skrajno neumno in ignorantsko, če tega ne storimo. Da pojasnim nepoučenim: Ti, ljubi moj sveti Janez Nepomuk, si mučeniško smrt pretrpel, ker se nisi hotel ukloniti kralju in njegovim krivilnim zahtevam. Ker si vztrajal pri zvestobi Kristusu in Cerkvi, zasluženo držiš v svojih rokah palmo, pa čeprav je že omenjeni površni zgodovinar iz samo njemu znanih razlogov napletel zgodbo, ki se je zapisala v zgodovino. In, ki so jo – potem, ko so prišli do novih podatkov – v tvojem primeru popravili, kot bi se to moralo zgoditi v vseh primerih, ki jih na žalost, ne le v naših krajih, temveč širom Evrope, kar mrgoli, in zato še vedno ostajamo vsak na svojem bregu, in nas ti zaman vabiš naj uporabimo most. Ljubi moj sveti Janez Nepomuk! Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in izlij na nas. Ga potrebujemo. Gregor Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK Objava S svetnikom na ti: Ljubi moj sveti Janez Nepomuk! objavljena na Vipavska.eu .
Ni z Živalske farme ta zadeva, a je vseeno prašičereja, dobro znana gospodarska veja v njej poanta, ni le muha dneva. Na prašičerejskem se področju zadnje čase marsikaj dogaja, stvar mednarodna vse bolj postaja, ne na regijskem samo območju. Se prašička iz domače reje vse bolj promovira v daljnem svetu, v Bosni, Gani, kar po vsem planetu, v Gruziji se dviga najhitreje. Pujsa Pepa, ki resor zdaj vodi za promocijo, za svinjarijo, je vložila v svojo to vizijo vse, kar pod mednarodno le sodi. Pepa pujsa se je potrudila, da injekcij prasci so deležni, tudi krúljavi, povsem betežni, zanje vse je in še več storila. Z iglami direktno dva milijona šlo je v investicije prašičev, za prirastek, za vzrejo mladičev, skratka za povečanje zagona. Vendar največ ni dobil mladiček, ampak star primerek, že odrasel, zanj stroškovnik najbolj je narasel, je umazanih dejanj prašiček. Objava Anja T. Merjasec: Injekcija za pujse (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .