Iskanje: brane
torek, 18. november
Škandal: Odvzeta nagrada za najboljši šanson 2025
Prvi program Radia Slovenija je v nedeljo, 16. novembra izvedel zaključno prireditev letošnjega Festivala slovenskega šansona. Za najboljši šanson je bila izbrana skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi zasedbe Uglašeni . Skladba je bila javno objavljena Naknadno preverjanje je pokazalo, da skladba ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj je bila predhodno objavljena na portalu Youtube, o čemer pa izvajalec organizatorja ni obvestil oziroma je v prijavi zatrdil, da gre za novo skladbo. Prvi program Radia Slovenija je izvajalca sprva pozval k obrazložitvi ravnanja, po prejetih pojasnilih pa sprejel odločitev, da se nagrada odvzame. Nevede kršili razpisne pogoje Izvajalec, v njihovem imenu Matevž Goršič , se je ob tem tako organizatorjem kot preostalim izvajalcem in javnosti opravičil za navedeno ravnanje. “Žal je bila skladba nehote, kot kaže podatek, objavljena javno, kar pomeni, da sem s tem pri prijavi skladbe nevede kršil 5. člen razpisa za Slovenski šanson 2025. Zato od prejete nagrade nepreklicno odstopam. Za vso nevšečnost se globoko opravičujem, nase tudi prevzemam vso odgovornost, da nisem pred prijavo skladbe tega temeljito preveril”, je pojasnil Goršič. Prvi program Radia Slovenija bo skupaj s strokovno žirijo v najkrajšem možnem času izbral novega zmagovalca letošnjega festivala. https://www.youtube.com/watch?v=PpcojuisjNg&list=RDPpcojuisjNg&start_radio=1 The post Škandal: Odvzeta nagrada za najboljši šanson 2025 appeared first on Evrovizija.com .
Navijači norveške reprezentance so včeraj v Oslu proslavljali prvo uvrstitev izbrane vrste na svetovno prvenstvo po letu 1998.
Matjaž Kek bo moral zaradi odsotnosti Jana Oblaka nocoj med vratnici posaditi novega vratarja, pri tem pa se odpira precej zanimiva dilema.
ponedeljek, 17. november
Njihove učinke so poznale že naše babice: jeseni in pozimi ne izpustite teh živil
Premišljeno izbrana živila varujejo pred sezonskimi okužbami.
Italijanski mediji so polni kritik na račun novega debakla izbrane vrste, ki bo morala pot na svetovno prvenstvo iskati v dodatnih kvalifikacijah.
Norveška je s 4:1 ponižala Italijo na San Siru, branilec norveške izbrane vrste Julian Ryerson pa je bil zaradi nenavadne pričeske v središču pozornosti navijačev.
Zgodovina 17. novembra 17. november je bil izbran kot mednarodni dan študentov zaradi dogodkov v Pragi leta 1939. Na ta dan so nacisti zavzeli praško univerzo, ker so študenti demonstrirali … The post Danes je mednarodni dan študentov, kot opomnik študentskih gibanjem appeared first on Dostop.si .
Zvezdnik se je norčeval iz Cristiana, kar je sledilo, je šokiralo sosede
Medtem ko slovenska izbrana vrsta kvalifikacije za SP končuje klavrno, je v preostalih skupinah izjemno dramatično. Več na Ekipa.si
Zimska rutina za sijoče lase: kako izbrati idealno nego?
Hladen zrak na prostem, suh zrak v ogrevanih prostorih in konstantna temperaturna nihanja lase obremenjujejo bolj, kot si mislite. Vlaga iz njih izhlapeva hitreje, konice postanejo krhke, lasje pa izgubijo svoj naravni sijaj in volumen, zato jim je treba v zimskih dneh zagotoviti prav posebno nego. Če želimo tudi v hladnejšem obdobju ohraniti urejene, mehke in sijoče lase, potrebujemo izdelek, ki jih bo resnično nahranil in zaščitil. Dobro izbrano vlažilno olje je eden ključnih korakov, zato vam v nadaljevanju razkrivamo, kako izbrati pravega zase.
nedelja, 16. november
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Slovenska reprezentanca ostala še brez Jana Oblaka
Slovenska nogometna reprezentanca bo v torek na zadnji tekmi kvalifikacij za SP 2026 na Švedskem močno oslabljena. Že od prej je bilo znano, da Kekovi četi ne bo mogel pomagati poškodovani zvezdnik Manchester Uniteda Benjamin Šeško, po porazu s Kosovom (0:2) pa je postalo jasno, kako bosta morala srečanje v Stockholmu izpustiti tudi Petar Stojanović in Jan Oblak. Prvi zaradi izključitve, drugi pa poškodbe. Selektor Matjaž Kek je namesto poškodovanega kapetana v izbrano vrsto naknadno vpoklical Martina Turka. Tako bo v torek na Švedskem za goste branil nekdo izmed trojice Vekić, Leban in Turk.
Med šolskim letom sprememba pravilnika o ocenjevanju. To menijo ravnatelji
Ste zamudili najbolj brane vsebine minulega tedna? Ponujamo vam jih še enkrat.
Slovenska reprezentanca je od povratka Matjaža Keka na klop izbrane vrste nastopila v štirih kvalifikacijah za uvrstitve na velike turnirje.
Slovenski selektor Matjaž Kek je na tiskovni konferenci po tekmi proti Kosovu govoril tudi o svoji prihodnosti na klopi izbrane vrste.
Vse smo vedeli, vse so vedeli, a se nis(m)o znali odzvati
Slovenska izbrana vrsta je v Stožicah, kjer se je zaradi izdatne premoči gostujočih navijačev počutila kot gost, z 0:2 izgubila s Kosovom in ostala brez možnosti za SP.
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Vili Resnik: 30 nepozabnih let na glasbenih odrih proslavil v Cvetličarni
Naš nekdanji evrovizijski predstavnik ter eden najboljših in najbolj zaposlenih žurerjev na slovenski glasbeni sceni ne zmanjšuje tempa. Vili Resnik v zaključek leta 2025 vstopa v odlični formi, na krilih nepozabnega koncerta ob žlahtnem jubileju in z vročim singlom, ki bo kot nalašč za zimsko stiskanje. [caption id="attachment_47626" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] Številne uspešnice Stara lipa, Potepuh, Naj bogovi slišijo, Moja Generacija, Na fuzbal me spust, Lepa za umret, Ko vrbe jokajo, Zate zvezda gori, Moja dolina in Diham zate, so le nekateri hiti, s katerimi je Vili Resnik zaznamoval koncertne odre in radijski eter kot solist. Če pa k temu prištejemo še številne uspešnice, ki jih ustvaril s skupino Pop Design (Pokliči me nocoj, Zate, Cerkev domača, Božična noč, Ko si na tleh, Ne bom ti lagal idr.), njegov nagajivi karakter, karizmo stadionskega rock zvezdnika in izjemno odrsko energijo, pa je povsem jasno zakaj je v slovenski pop kulturi zacementiran kot živa legenda. [caption id="attachment_47628" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] 30 let na glasbenih odrih Na koncertu ob 30-letnici, ki se je zgodil 14. novembra v Cvetličarni, je z razširjenim bendom odigral 26 skrbno izbranih skladb in ob tem kakšen hit, recimo Zadnji žigolo, tudi izpustil. Na oder je kot goste povabil Omarja Naberja (Ne bom ti lagal), Roka Lunačka (s katerim je ustvaril zadnjih nekaj uspešnic, skupaj sta zapela Lepa za umret), s klapo Semikanta (Stara lipa) pokazal ljubezen do zborovskega petja, ko je ob Na fuzbal me pust oder do zadnjega kotička napolnil Harmonikarski orkester Bučar , pa je prišla do izraza njegova ljubezen do veselic. In ravno ta 'iskrena homogena raznolikost' je tisto, kar ljubitelje njegove glasbe najbolj navdušuje. Ti so zapolnili areno in balkon ljubljanske Cvetličarne in z Vilijem peli od prvega do zadnjega verza, vsi skupaj pa so ustvarili izredno koncertno energijo. [caption id="attachment_47627" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Omar Naber[/caption] [caption id="attachment_47631" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Rok Lunaček[/caption] [caption id="attachment_47633" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Glasbena šola Bučar[/caption] Žlahtnemu jubileju je nazdravilo tudi nekaj njegovih kolegov, glasbenih in medijskih profesionalcev ter ustvarjalcev z drugih področij javnega delovanja, Vili pa je ob tej posebni priložnosti krstno izvedel novo pesem Nihče ni sam, ko pada sneg. Video zanjo bo posnel ta vikend, potem ga čaka veseli december, po kratkem premoru pa še finale razprodane turneje Rudan x Resnik Show v Novem mestu (21/2/2025). [caption id="attachment_47635" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] [caption id="attachment_47629" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] [caption id="attachment_47636" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik z bendom[/caption] The post Vili Resnik: 30 nepozabnih let na glasbenih odrih proslavil v Cvetličarni appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje?
Dunaj bo 12., 14. in 16. maja 2026 že tretjič gostil evrovizijsko tekmovanje, okrog katerega se letos še kako govori, predvsem zaradi sodelovanja Izraela, ki je bil zadnji dve leti vpet v krvavo vojno v Gazi. O usodi Izraela je bilo sprva predvideno izredno novembrsko srečanje članic EBU , a so ga po podpisu mirovnega načrta odpovedali oziroma znova prestavili na redno decembrsko skupščino zveze EBU, kjer naj bi le razpravljali o tej problematiki, ne pa tudi glasovali. Avstrijski kancler Christian Stocker je medtem dejal, da razprava o udeležbi Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije meče senco na samo prireditev. Dunaj 2026 Maksimalno 44 držav Kot je že znano se je 1. septembra 2025 začela evrovizijska sezona 2026. 15. septembra je bil prvi rok za prijavo. Kdo vse je oddal prijavo za sodelovanje na ESC 2026 v tem roku vsaj javnosti ni znano. Drugi in s tem zadnji rok pa se izteče decembra 2025. Omenja se 10. december. Po tem datumu (oziroma nekaj dni kasneje) bo tudi uradno znano, kdo vse bo sodeloval na Dunaju 2026. Maksimalno lahko sicer sodeluje 44 držav, od tega 38 v prvem in drugem predizboru (5 držav iz družine velikih pet ter gostiteljica so avtomatsko že v finalu) ter na koncu 26 držav v velikem finalu. Kdo je že rekel da? Zaenkrat ni znan oziroma izbran še noben evrovizijski predstavnik za Dunaj. Je pa do 15. novembra 31 držav javno potrdilo sodelovanje . Te države so: Albanija, Avstrija, Avstralija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Moldavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina ter Velika Britanija. Seveda obstaja tudi tukaj možnost (sicer majhna), da se zaradi vse bolj glasne polemike o sodelovanju Izraela na evrovizijskem tekmovanju kakšna državo iz tega seznama odpove sodelovanju. [caption id="attachment_8584" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="845"] [/media-credit] Seznam sodelujočih televizij uradno še ni znan.[/caption] Pogoj: Nesodelovanje Izraela Še vedno je tukaj kar nekaj držav, ki sodelovanje na 70. Izboru za Pesem Evrovizije 2026 pogojujejo z nesodelovanjem Izraela. Te države so: Slovenija, Islandija, Nizozozemska, Španija, Irska in pa tudi Belgija. Te države bodo svojo odločitev sporočile, ko bo zveza EBU objavila uradni seznam sodelujočih držav na ESC 2026. To se bo zgodilo najkasneje decembra 2025. Preostali (še) čakajo Ob tem ni odveč če za konec še zapišemo, da so nekatere preostale članice zveze EBU, ki še javno niso potrdile sodelovanja, bolj kot ne nejasno in nenkonkretno sporočile, ali bodo sodelovale na Dunaju ali pač ne. Zopet tretje pa molče čakajo. In čakajo ... Stališče RTV Slovenija je, da če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami na Pesmi Evrovizije 2026, Slovenija ne bo sodelovala na jubilejnem glasbenem tekmovanju na Dunaju maja 2026. [caption id="attachment_32010" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV SLO čaka na odločitev zveze EBU.[/caption][poll id="102"] The post Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje? appeared first on Evrovizija.com .
Najboljši kreator v aktualni sezoni Premier League ni v načrtih selektorja Anglije, meni nekdanji zvezdniški napadalec in kapetan izbrane vrste treh levov.
Igralec ni več zaželen, nedavno pa je odšel tudi selektor, ki je izbrano vrsto vodil od leta 2010 naprej in Gersona kljub incidentu klical v reprezentanco.