Vir: Evrovizija.com
Eva Hren iskreno o povezanosti in odtujenosti
Singel Diham , ki bo del jeseni prihajajočega albuma, prinaša svež zvok dobro poznane kitaristke in pevke Eve Hren. Za skladbo stoji trdna in uigrana ekipa – Eva Hren kot izvajalka, Špela Vintar kot avtorica besedila in Goran Rukavina, ki je poskrbel za glasbene detajle, ki z vsemi sestavinami dosežejo poslušalca. O skladbi ... "Ker so skladbe v večini nastajale v koronskem in pokoronskem času, je Diham velika predstavnica tega obdobja. Kdo se še spomni mask in občutka, ko si jo snel iz obraza in si lahko prosto govoril, dihal, jedel, se poljubljal? Skladba govori o povezanosti in odtujenosti v svetu ter vztrajanju z najosnovnejšim dejanjem - dihanjem," pove Eva Hren. O videu ... V režiji Mihe Tozona je nastal videospot, v katerem nastopa Evina resnična družina: oče, sin in sestre ter nekateri njeni prijatelji, ki so bili pripravljeni sneti svojo 'masko' za kamero in pričujoči videospot. https://www.youtube.com/watch?v=oiF5GVIQXsY The post Eva Hren iskreno o povezanosti in odtujenosti appeared first on Evrovizija.com .
Včeraj
Začenja se 6. sezona poletnih glasbenih večerov nad mestom
V torek, 9. junija se v naši najmodernejši nakupovalni destinaciji Aleji začenja nova sezona torkovih after-work koncertov. Aleja Sky bo tudi letošnje poletje eno najživahnejših zbirališč za druženje nad mestom. Balladero & Specialisti V torek, 9. junija, ob 20. uri se z nastopom skupine Balladero & Specialisti odpira že 6. sezona torkovih after-work koncertov, ki so postali prava poletna tradicija. Koncept sproščenih poletnih večerov v prijetnem vzdušju in s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe je samo lani očaral več kot tisoč obiskovalcev. Balladero & Specialisti veljajo za eno najvidnejših imen domače kantavtorske in indie-pop scene. Dominik Bagola – Balladero s svojim prepoznavnim avtorskim izrazom že več kot petnajst let suvereno prepleta navdihujoč klavirski indie-pop, energične rokovske rife in čustvene, dovršene balade. Na odru Aleje Sky se bo predstavil z akustično kvartetno zasedbo Balladero & Specialisti, ki jo poleg njega sestavljajo vrhunski glasbeniki Peter Dekleva na akustični kitari, Petra Vidmar na perkusijah in Amadej Herzog na harmoniki. Skupaj bodo poskrbeli za prefinjeno, dinamično in izrazno bogato glasbeno izkušnjo. Brezplačne vstopnice za koncert lahko prevzamete na info točki Aleje v prvem nadstropju. Spomin na lansko leto [caption id="attachment_46685" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Večni Adi Smolar je navdušil zapolnjeno Alejo Sky.[/caption] [caption id="attachment_46041" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sezono torkovih after-work koncertov je odprla skupina Masharik.[/caption] [caption id="attachment_47276" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maja Keuc je zaključila 5. sezono koncertov.[/caption] The post Začenja se 6. sezona poletnih glasbenih večerov nad mestom appeared first on Evrovizija.com .
Joker Out pred Karnevalom: Zdaj gre pa zares!
Le še dva tedna nas ločita od najbolj pričakovanega koncerta leta. Zdaj je tudi uradno: Karneval bo največji samostojni koncert skupine Joker Out , saj so prodali že več vstopnic kot v Stožicah. "Zdaj gre pa zares!" so ob koncu medijske turneje, na kateri so po dolgem in počez prekrižarili Slovenijo začutili Jokerji. Ko so se pred letom in pol lotili snovanja spektakla, s katerim bodo s svojimi feni počastili noro desetletje, v katerem jih je njihov shagadelic rock 'n' roll iz domačega kvarta popeljal na velike regionalne in evropske odre, so bili odločeni, da naredijo nekaj zelo posebnega. In Karneval bo zelo poseben. [caption id="attachment_50307" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Joker Out" align="none" width="1000"] [/media-credit] Karneval: Joker Out[/caption] Potem ko so osvojili Križanke, Stožice pa tudi kup velikih glasbenih aren v domači regiji in Evropi, vas Joker Out v soboto, 20. junija, ob 15h vabijo na svoj največji koncertni spektakel doslej. [caption id="attachment_50308" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Joker Out" align="none" width="1000"] [/media-credit] Karneval: Joker Out[/caption] Kardeljeva ploščad Pričetek ob 15. uri Dogajanje na Kardeljevi ploščadi se bo pričelo že ob 15. uri, s sproščenim festivalskim druženjem, številnimi zabavnimi vsebinami, delavnicami in animacijami, zvečer pa se bodo na največjem koncertnem odru v Sloveniji zvrstili izbrani glasbeniki. Prav obsežnost produkcije, v katero so vložili skoraj milijon evrov, je glavni razlog, da bodo začeli prizorišče postavljati že dva tedna pred samim dogodkom. "Nas naslednje dni čakajo še produkcijske vaje s cirkusom Fuskabo in dodatnimi glasbeniki, saj bomo za to priložnost nastopili z razširjenim bendom. Iskreno že komaj čakamo, da pride 20. junij in zapojemo z našimi feni. Za večino najbolj naporen del projekta, promocijske aktivnosti, so za nami, zdaj prihaja v osredje muzika, kreativa in rock 'n' roll," se veselijo fantje. [caption id="attachment_50309" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Joker Out" align="none" width="1000"] [/media-credit] Karneval: Joker Out[/caption] Veseli jih tudi dober odziv občinstva, ki je v Karnevalu prepoznalo dobro zgodbo in jih podprlo z nakupom vstopnic. Na voljo jih je le še približno šestina, že zdaj pa je jasno, da bo Karneval epski štart letošnje festivalske sezone, ki je že pred tedni dobila tudi novo himno 'Odsevi sonca'. https://www.youtube.com/watch?v=s7Cl-4GZQU4 The post Joker Out pred Karnevalom: Zdaj gre pa zares! appeared first on Evrovizija.com .
Janja Brlec: Citre so del mene in jaz del njih
Ko citrarka Janja Brlec spregovori o glasbi, govori o vibraciji, ki se dotakne človeka, o notranjem glasu, ki vodi ustvarjalca, in o svetlobi, ki jo glasba prinaša v svet. Njena življenjska pot je že od otroštva prepletena s citrami, instrumentom, s katerim je stkala skoraj organsko povezanost. Danes kot koncertna umetnica in pedagoginja citre postavlja v sodobni prostor ter jim odpira nove izrazne možnosti. V pogovoru razmišlja o glasbi kot univerzalnem jeziku, o zaupanju življenju in o vrednotah, ki ostajajo pomembne tudi takrat, ko se vse drugo spreminja. Citre Vaša glasbena pot je tesno povezana s citrami, glasbilom, ki ima poseben, skoraj meditativni zven. Kako so potekali vaši začetki s tem instrumentom in kaj vas je v njegovem zvoku najbolj nagovorilo? Težko rečem, kaj točno me je pritegnilo, ker sem bila res mala deklica, stara pet let, ko sem jih prvič slišala. Spomnim pa sem občutka občudovanja in ljubezni ter zavedanja, da je to tisto moje. Z njimi me povezuje nekaj, česar ne znam povsem ubesediti, kot da so od nekdaj del mene in jaz del njih. Pri sedmih letih sem pričela s poukom pri profesorju Petru Napretu. Kasneje sem svojo pot nadaljevala v tujini, najprej na Visoki šoli za glasbo in gledališče pri profesorju Georgu Glaslu, nato pa na Univerzi Mozarteum pri profesorju Haraldu Oberlechnerju. Imela sem srečo, da so me skozi vsa ta leta obkrožali odlični glasbeniki in pedagogi, ki so moje navdušenje nad citrami le še poglabljali. Vseskozi pa sem tudi veliko nastopala, koncertirala, sodelovala z različnimi glasbeniki, obiskovala seminarje in tako pridobivala dragocena znanja tudi izven formalne izobrazbe. Ker citre takrat pri nas še niso bile na voljo kot študijski program, sem vzporedno igrala tudi klavir. Zaključila sem umetniško gimnazijo s klavirjem kot glavnim predmetom, kasneje pa ga izbrala tudi kot dodatni predmet na študiju. Vse to je razširilo moj glasbeni svet in mi dalo širino, ki jo danes prelivam v svoje ustvarjanje. Citram pogosto pripisujemo tradicionalno vlogo, vi pa jih postavljate tudi na koncertne odre in sodelujete s sodobnimi skladatelji. Citre so od nekdaj koncertni instrument, vendar so bile v preteklosti v tem segmentu premalo predstavljene širši javnosti. Citrarji si že dolgo prizadevamo predstaviti citre v vsej širini. Koncertne citre so se oblikovale leta 1838, od takrat pa obstaja tudi klasična literatura za citre, ki je zahtevna in povsem primerljiva s klasično literaturo drugih instrumentov. V tujini obstaja študij citer že zelo dolgo, na primer v Salzburgu, Münchnu, Linzu. V Sloveniji so bile citre dolgo predstavljene predvsem kot ljudski instrument in v narodnozabavni glasbi, tudi zaradi odličnih citrarjev, ki so ta segment močno zaznamovali. K prepoznavnosti je veliko prispeval izjemen Miha Dovžan, ki je citre približal širši javnosti tako v narodnozabavni kot v filmski glasbi ter instrument po drugi svetovni vojni znova oživil v času, ko je bil skoraj povsem potisnjen na rob. Sama čutim kot svoje poslanstvo, da citre predstavim v vsej njihovi širini, zato delujem v različnih glasbenih žanrih. V ta namen sta nastali dve zgoščenki klasične glasbe (Moments in Med strunami, op. a.) ter koncerti s programi klasične glasbe v sodelovanju z različnimi glasbeniki in skladatelji. Pred dvema letoma je nastal tudi projekt Citre drugače, v katerem sem želela citre predstaviti v popularni glasbi in slovenski popevki. Želim pa si, da bi skladatelji v svoje projekte in nove skladbe še pogosteje vključili citre – tako v klasični glasbi kot tudi v drugih žanrih, kot so muzikali, filmska glasba in popularna glasba. https://www.youtube.com/watch?v=Vtv1wO5Lyj4 Citrarji so v tujini zelo spoštovani Kako vidite razvoj citer kot koncertnega instrumenta v današnjem času? Vidim ga kot zelo uspešnega. V Sloveniji se citre poučujejo tudi na srednji stopnji – na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer sama poučujem, ter na Umetniških gimnazijah v Celju in Velenju. Slovenski citrarji smo v tujini zelo spoštovani. Lep primer je Tajda Krajnc, ki poučuje na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. Povezujemo se v Citrarsko društvo Slovenije, ki skrbi za seminarje, dogodke, prispeva k povezovanju mladih citrarjev. Citre so vse pogosteje prisotne na koncertnih odrih, naš naslednji veliki korak pa je vzpostavitev študija citer tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V glasbi pogosto govorimo o žanrih, od klasične do ljudske. Pa vendar se zdi, da glasba sama po sebi presega te okvirje. Ali menite, da glasbo sploh lahko resnično predalčkamo? Določeni kriteriji glasbo uvrščajo v posamezne žanre, a v resnici se glasbeni svetovi nenehno prepletajo, si izposojajo motive, rastejo iz tradicije. Sama imam rada različne zvrsti, a najbolj me nagovori vibracija – občutek, ki ga glasba prebudi, resnica, globina, ki jo nosi, in kakovost, s katero je izvedena. Glasba ni tu, da jo zapiram v predale, ampak da nas povezuje, prebuja, odpira in napolni z ljubeznijo ter svetlobo. Tako kot besede ima tudi glasba svojo moč. Nastopali ste v Avstriji, Belgiji, Italiji. Kako vas kot umetnico oblikuje stik z različnimi kulturnimi prostori Evrope? Ali zaznavate skupno glasbeno dušo stare celine? Da, zaznavam skupno glasbeno dušo stare celine. Evropa je raznolika, a pod vsemi njenimi glasovi teče skupni tok – zgodovinski, emocionalni in estetski. Vsaka država ima svoj glas, a med seboj se prepoznavajo. Različni kulturni prostori me vedno znova razširijo, navdihnejo in prebudijo nova notranja raziskovanja. Lani smo koncertirali čez Atlantik v Kanadi s čudovitim projektom Ljubke ljudske in z izjemnim glasbenikom Galom Gjurinom. Ta izkušnja je v meni odprla veliko novih ustvarjalnih plasti. https://www.youtube.com/watch?v=3kogVB9HYDA Pedagoginja Poleg koncertne dejavnosti ste tudi pedagoginja. Kako pristopate k poučevanju citer in kaj vam pomeni prenašati znanje na mlajše generacije? Mislim, da sem prijazna in stroga pedagoginja. Veliko zahtevam, a veliko tudi dam – muzikalno, interpretativno in tehnično. Med menoj in učenci vlada obojestransko spoštovanje. Pri meni imajo varen prostor, usmerjanje in spodbudo, hkrati pa želim, da v glasbi najdejo svoj lasten izraz. Verjamem, da je tako v glasbi kot v življenju ključna svoboda – biti avtentičen in ustvarjalen. https://www.youtube.com/watch?v=zN8PwAbAdws&list=PLpROV9Aq647AL__4yErIO3go2dVssKhUu&index=5 Različna sodelovanja Sodelovali ste tudi s pevko Manu Hvala. Kako nastajajo takšna umetniška sodelovanja in kaj vam prinaša preplet instrumentalnega in vokalnega izraza? Vokal je poleg citer moja največja ljubezen, zato mi tako ustvarjanje lastnih skladb kot sodelovanje z Manu predstavlja posebno srečo. Z Manu Hvala se poznava skoraj vse življenje in sva stkali zelo lepo, globoko in iskreno prijateljstvo. Je izjemna glasbenica in pevka, ki jo zaznamujejo avtentičnost, modrost in vrhunskost – zato je najino sodelovanje še posebej lepo in dragoceno, pomembno pa je tudi za sam instrument citre. Citre smo v zasedbo benda prvič vključili ob predstavitvi njenega albuma Sunrise na Radiu Koper. Zame je bil to poseben izziv, saj ni primerov citrarjev, ki bi to že počeli. Skupaj smo raziskovali, kako citre umestiti v takšno zasedbo, kako oblikovati aranžmaje in kateri registri v bendu najbolje zazvenijo. https://www.youtube.com/watch?v=Gq7h1bc7Op4&list=RDGq7h1bc7Op4&start_radio=1 Nova skladba Vaša nova pesem Vse, kar vredno je nosi močno sporočilo o notranjih vrednotah. Kako je nastajala ta skladba in kaj želite, da poslušalec ob njej začuti? Navdih za skladbo sem črpala iz svojega življenja. Prišla je iz globine moje duše in srca. Celoten ustvarjalni proces je bil meni zelo svet in me je učil zaupanja ter potrpežljivosti. Želim, da poslušalec začuti iskrenost, ranljivost, čutenje, globino in iskreno ljubezen. Tisto ljubezen, ki jo izbereta duša in srce, ki ti zamaje tla pod nogami in se čuti kot dom. Ni idealizirana ljubezen – je ljubezen, ki odpira globine notranjega sveta, strahu in tudi bolečine, a te hkrati pripelje najbližje k sebi. Spremljata jo globoka hvaležnost in nepogojnost. Pogosto pravimo, da je človek del narave. Kako vi doživljate to povezanost, tudi skozi glasbo? Ali lahko glasba postane most med človekom, rastlinami in živalmi? Človeka čutim kot del žive narave, kot majhen, a neločljiv delček celote. Ko glasbeniki vstopimo v tok, se dotaknemo posebnega stanja zavesti, zato nam je duhovni svet blizu. Verjamem, da živali in rastline zaznavajo vibracije glasbe, saj so tudi one živa, čuteča bitja. Če smo kot ljudje prepleteni in povezani na globlji ravni, ali to pomeni, da smo na nek način povezani prav z vsakim, tudi z osebami, ki jih morda dojemamo kot zelo oddaljene ali drugačne? Po naravnih zakonitostih se podobne vibracije privlačijo, zato smo z ljudmi, ki čutijo podobno kot mi, pogosto globlje povezani. A ker vsak od nas vpliva na kolektivno zavest, smo v resnici vsi del iste mreže – vsi povezani z vsem. Ko razmišljate o prihodnosti, tako osebni kot umetniški, koliko prostora namenjate načrtovanju in koliko zaupanju v notranji glas? Večinoma zaupam svojemu notranjemu glasu in prav poslušanje tega glasu me je vedno pripeljalo na pravo pot. Zato se pogosto podam v projekte, ki so finančno ali organizacijsko zahtevni, a mi odprejo najlepše, povsem nepredvidene poti naprej v katerih rastem in uživam. Odkar sem samozaposlena v kulturi, sem se večkrat spraševala, ali bi morala bolj načrtovati, imeti večletne plane. Vedno znova ugotavljam, da to ni moja pot. Moj kompromis so zelo ohlapni načrti, ki dopuščajo svobodo in spremembe. Moja resnična pot je poslušanje notranjega glasu. Glasbenik črpa iz sebe – iz duha, čutenja – in prav je, da sledi tistemu, kar je v tistem trenutku živo v njem, ne pa temu, kar piše v planu. Le tako je lahko iskren do sebe in do publike. Življenje nas najlepše obdari, ko mu zaupamo. To je moja lekcija zadnjih let. The post Janja Brlec: Citre so del mene in jaz del njih appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 4. junij
Anja Belini razkrila bolečo resnico, ki jo pozna skoraj vsak
Anja Belini je pevka, ki jo je slovenski javnosti predstavil ustvarjalni tandem Maraaya: Marjetka Vovk in Raay. Že njen prvenec Grehi je naletel na izjemen odziv poslušalcev in radijskih urednikov ter se uvrstil med bolj predvajane slovenske skladbe prve polovice letošnjega leta. [caption id="attachment_50295" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Anja Belini[/caption] Najprej Grehi Diplomirana profesorica glasbe, učiteljica petja in izjemna vokalistka s prepoznavnim glasom je hitro opozorila nase s svojo energijo, vokalom, spevnimi melodijami in svežo slovensko produkcijo. Pesem Grehi je zato zapolnila del prostora, ki ga je na slovenski glasbeni sceni nekoliko primanjkovalo: kakovosten, melodičen udaren pop s prepričljivo vokalno izvedbo in zgodbo, s katero se lahko poistoveti marsikdo. https://youtu.be/H3D-Q5wgMrg?si=RuexWf2j6FbwD8GT Anja obožuje slovensko glasbo, rada posluša velike hite in verjame, da mora dobra pesem pripovedovati zgodbo. Čeprav je zasebno precej skrivnostna, skozi svoje skladbe pogosto razkriva občutke in življenjske situacije, s katerimi se lahko poistoveti marsikdo. Nova skladba Na dlani Tudi njena nova skladba Na dlani pripoveduje zgodbo, ki jo pozna skoraj vsak. Govori o trenutkih, ko te razočara nekdo, ki ti je blizu in ti veliko pomeni, hkrati pa v pesmi Anja opominja, da življenje prinaša tako vzpone kot padce in da nobena bolečina ne traja večno. Kar nas danes prizadene, je pogosto le izkušnja, ki nam jutri pomaga postati močnejši. S svojo energijo, karizmo in prepoznavnim vokalom Anja Belini dokazuje, da ni le ena najbolj obetavnih mladih pevk svoje generacije, temveč izvajalka, ki zna poslušalcem ponuditi nekaj, kar ostaja najdragocenejše: pesem, v kateri najdejo del sebe. [caption id="attachment_50296" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Anja Belini[/caption] The post Anja Belini razkrila bolečo resnico, ki jo pozna skoraj vsak appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 3. junij
Marjetka in Raay brez olepševanja: To se danes dogaja po vsem svetu
Duo Maraaya po angleški različici pesmi zdaj predstavljata še slovensko verzijo skladbe Alu Alu Alu , za katero sta posnela tudi videospot. Pesem z močnim sporočilom o sočutju, miru in človečnosti, je med njunimi oboževalci naletela na zelo lep odziv. "Kako resnično besedilo! Ena izmed najlepših pesmi, ki da človeku misliti." Pesem je močan klic k sočutju, srčnosti in človečnosti ter odpira vprašanja, na katera lahko odgovori predvsem srce. Smo tukaj drug za drugega? Izbiramo ljubezen ali sovraštvo? Čeprav skladbo spremljajo živahni ritmi, njeno sporočilo posega v tematiko vojn, merjenja moči in praznega ponosa na račun ljudi, ki si želijo predvsem mirnega življenja. Hkrati predstavlja tudi pretresljivo refleksijo zgodovine, ki se žal vedno znova ponavlja. [caption id="attachment_50299" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Duo Maraaya[/caption] Življenjska tema "Poleg ljubezni, ki ostaja kraljica besedil, zelo rada odpirava tudi različne življenjske teme, predvsem tiste, o katerih veliko razmišljava. Tudi ‘Alu Alu Alu’ govori o nečem, kar v zadnjem času spremljamo po vsem svetu: o nemirih, negotovosti in občutku brezsmiselnosti. S takšnimi pesmimi si želiva ljudi ozaveščati, hkrati pa v njih znova prebuditi srčnost. Da bi se zavedali, da smo tukaj drug za drugega in da bi sočloveku privoščili lepo, ne grdo," pravi Marjetka. Po uspešni angleški različici skladbe, s katero sta se predstavila tudi v polfinalu izbora za San Marino Song Contest 2026, kjer sta se v konkurenci približno 800 izvajalcev z vsega sveta uvrstila med dvajset polfinalistov, sta se zdaj odločila pesem predstaviti še v slovenskem jeziku. [caption id="attachment_50301" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Duo Maraaya[/caption] Zakaj tudi slovenska verzija? "Pobuda je prišla tudi s strani poslušalcev, saj so nama številni na družbenih omrežjih pisali, da si želijo še slovenske verzije. Sprva sva bila nekoliko skeptična, ker nisva vedela, ali nama bo uspelo to sporočilo prenesti tudi v slovenščino. Želela sva ohraniti tisto globoko, pretresljivo noto. Ni šlo zgolj za prevod, ampak za iskanje pravih besed, ravno prav poetičnih, da bi opisale to, kar pesem sporoča. Mislim, da nama je to uspelo," sta zaključila. Leto 2026 je za Maraayo izjemno ustvarjalno. V zadnjih mesecih sta predstavila več novih projektov in idej, ustvarjalnega zagona pa jima očitno ne zmanjkuje. "Če bi bilo po najino, bi verjetno vsak teden izdala nekaj novega. A pesmim moraš dati čas, da zadihajo in zaživijo med ljudmi. Ideje, zgodbe in novi projekti pa ves čas prihajajo." [caption id="attachment_50300" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Duo Maraaya[/caption] The post Marjetka in Raay brez olepševanja: To se danes dogaja po vsem svetu appeared first on Evrovizija.com .
MMS 2026: Kaj prinaša 45. edicija in kdo vse nastopa?
V Piranu, kjer se je leta 1978 začela zgodba festivala Melodije morja in sonca , so predstavili podrobnosti njegove jubilejne, 45. izvedbe. Avditorij Portorož – Portorose, producent in organizator festivala, je skupaj s predstavniki Občine Piran kot lastnice blagovne znamke razkril novosti, s katerimi bo eden najprepoznavnejših slovenskih glasbenih festivalov 4. julija znova zaživel v Portorožu. Na novinarski konferenci v Caffè al Teatro v Piranu (ob Gledališču Tartini Piran) so sodelovali piranski podžupan Christian Poletti , umetniški vodja festivala Andrea F , direktor Avditorija Portorož – Portorose Borut Bažec , vodja projekta Klavdija Žnidarič , vodja festivalskega benda Tomi Purič ter letošnji voditeljski par Mario Galunič in Lorella Flego . Predstavili so osveženo vizualno podobo festivala, nastop posebnega glasbenega gosta iz Italije in povsem novo strokovno nagrado, ki bo letos prvič dopolnila festivalski program. [caption id="attachment_50288" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Predstavitev festivala MMS 2026[/caption] O festivalu MMS 2026 »Festival Melodije morja in sonca tudi letos ostaja eden najmočnejših ambasadorjev občine Piran,« je prepričan direktor Avditorija Portorož–Portorose, Borut Bažec . »Ker festival vsako leto pritegne široko občinstvo in dosega izjemno gledanost, postavlja Portorož in Piran med najbolj prepoznavne kulturne destinacije v državi. A MMS je več kot le festival,« nadaljuje Bažec, ki ob tem še pravi: »Je tradicija žive glasbe, ki povezuje kulturo in turizem ter ustvarja pomembne učinke za celotno lokalno okolje. Zato ga je vredno ohranjati, razvijati in z njim graditi zgodbo naše skupne identitete.« Podžupan Občine Piran Christian Poletti je pohvalil trud vseh, ki festival vsako leto nadgrajujejo in z novostmi skrbijo, da ostaja sodoben, živ in prepoznaven. »Kot lastnica blagovne znamke festivala si Občina Piran želi, da bi se MMS še bolj povezoval s sorodnimi glasbenimi projekti v sosednjih državah in se uveljavil v širšem, mednarodnem glasbenem prostoru.« Klavdija Žnidarič , nosilka projekta MMS v Avditoriju Portorož–Portorose, je predstavila posodobljen pravilnik festivala, ki med drugim prvič izrecno prepoveduje vsakršno uporabo umetne inteligence pri pisanju tekmovalnih skladb. »S tem festival MMS dodatno utrjuje svojo zavezanost avtentičnemu ustvarjanju, izvirnosti in glasbi v živo.« Mario Galunič je poudaril, da festivalsko oddajo tudi letos pripravlja izkušena in predana ekipa sodelavcev: urednik oddaje Aleksander Radić, režiserka Tina Novak, scenografka Mojca Vilhar, producent Andrej Otovčević in organizatorka Zalka Nemec. »Letos stvari tečejo sumljivo lahko in gladko, zato sem že kar na trnih,« je malo za šalo, malo zares pripomnil odgovorni urednik Razvedrilnega programa TV Slovenija., ki bo tudi letos, skupaj z Lorello Flego že trinajstič vodil festivalski večer. [caption id="attachment_50279" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lorella Flego in Mario Galunič, voditelja MMS 2026.[/caption] Organizatorji obljubljajo, da bo jubilejna izvedba ostala zvesta tradiciji Melodij morja in sonca, hkrati pa bo s številnimi novostmi odprla novo poglavje ene najbolj priljubljenih poletnih glasbenih prireditev pri nas. Kaj pa festivalske novosti? Tokratne novosti je predstavil umetniški vodja Andrea F , ki je poudaril, da letošnji izbor izvajalcev odlikuje izjemno uravnotežena kombinacija legendarnih in mlajših glasbenikov, uveljavljenih imen ter obetavnih novih talentov. Na festivalskem odru se bodo tako srečale različne generacije in glasbeni izrazi, kar obeta pester in dinamičen program. »To je, skupaj s številnimi novostmi ter novim generalnim sponzorjem prenosa, morda najboljša 'zdravstvena izkaznica' dobrega stanja in živahnega utripa tega edinega in osrednjega festivala pop glasbe v Sloveniji.« Prva novost Prva novost letošnje jubilejne edicije festivala MMS je prisotnost častnega gosta festivala. Po prvem delu, to je po sedmi tekmovalni skladbi, bo na oder stopil sloviti italijanski kantavtor, pevec in avtor Bungaro , ki je na znamenitem festivalu Sanremo nastopil kar štirikrat – v letih 1988, 1991, 2004 in 2018, ko je na odru združil moči z legendarno Ornello Vanoni. Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšo glasbo in priznanje za posebno literarno vrednost besedila. Kot avtor se uvršča med najuglednejša imena italijanske glasbene scene. Štirikrat je prejel nagrado kritike festivala Sanremo, bil nominiran za nagrado Latin Grammy 2014 ter večkrat nagrajen z uglednima priznanjema Lunezia in Musicultura. Njegov avtorski podpis nosijo uspešnice številnih italijanskih zvezdnikov, med njimi Giusy Ferreri, Erosa Ramazzottija, Jovanottija, Francesca Renge, Fiorelle Mannoie, Ornelle Vanoni in Marca Mengonija. S svojim ustvarjanjem pa je segel tudi daleč prek meja Italije ter sodeloval z vrhunskimi svetovnimi glasbeniki, kot so Youssou N'Dour , Ian Anderson , Alejandro Sanz , Chico Buarque , Cesária Évora in Daniela Mercury . Njegova bogata kariera ga uvršča med najprepoznavnejše in najbolj cenjene avtorje sodobne italijanske glasbe. Po zaključku tekmovalnega dela in predstavitvi vseh 14 skladb bo sledilo glasovanje, vmes pa bo občinstvo spremljalo tudi poseben šov program. Kaj pripravljajo organizatorji, za zdaj ostaja skrivnost, s katero želijo poskrbeti za dodatno mero pričakovanja in presenečenja. Druga novost »Druga pomembna novost je prenovljen sistem glasovanja radijskih postaj. Te ne bodo več glasovale na daljavo na podlagi predhodno poslanih studijskih posnetkov tekmovalnih skladb, temveč se bodo predstavniki radijskih postaj festivala udeležili na dan generalke, ko glasuje tudi strokovna žirija. Po skupnem poslušanju studijskih posnetkov, ki predstavljajo pomemben del njihove ocene, saj se bodo prav s temi srečevali pri kasnejšem radijskem predvajanju, si bodo ogledali še celotno generalko. Tako bodo tekmovalce ocenjevali na podlagi slišanega in videnega ter se hkrati pobližje spoznali s festivalom MMS,« je povedal umetniški vodja. Novosti pri nagradah »Letos uvajamo novo festivalsko priznanje, s katerim se poklanjamo Bertiju Rodošku, slovitemu slovenskemu glasbeniku in idejnemu očetu festivala MMS. Nagrado bodo podelili vrhunski glasbeniki MMS Banda pod vodstvom Tomija Puricha, in sicer za poseben dosežek oziroma kakovost, ki jo bodo prepoznali med spremljanjem tekmovalnih nastopov. Prav zaradi te zasnove bo lahko priznanje vsako leto dobilo drugačno obrazložitev ter bo namenjeno najljubši skladbi, izjemnemu aranžmaju, interpretaciji, besedilu, vokalni izvedbi ali kateri drugi glasbeni domislici oziroma podrobnosti, ki bo posebej izstopala.« »Drugi del nagrade Danila Kocjančiča, ki poleg finančnega vključuje tudi praktični del in jo vsako leto v imenu RTV Slovenija podeljuje Regionalni RTV center Koper - Capodistria, bo letos še bogatejši. Nagrajenka ali nagrajenec bo prejel koncertni nastop v oddaji Radio Live na Radiu Koper, ki bo potekal v sodobno opremljenem in letos prenovljenem Studiu Hendrix. Ob tem bo prejel tudi profesionalni posnetek nastopa v živo z urejenimi pravicami uporabe za nadaljnjo izdajo.« Kristalni kipci Kristalni kipci iz Steklarne Rogaška, ki že vrsto let simbolizirajo festivalska priznanja MMS, letos dobivajo osveženo podobo. Medtem ko prepoznavna skulptura za osrednje priznanje, Veliko nagrado MMS, ostaja nespremenjena, bodo mojstri steklarstva na novo oblikovali kipce za nagrade MMS Legenda, MMS Avtor, MMS Bodočnost, Nagrado Danila Kocjančiča ter novo Nagrado Bertija Rodoška. S prenovljeno podobo bodo priznanja še izraziteje odražala prestiž in pomen festivala. [caption id="attachment_41668" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Steklena skulptura MMS.[/caption] Generalni pokrovitelj televizijskega prenosa 45. festivala MMS na Prvem programu TV Slovenija je Montedoro Shopping. Italijanski poslovni partner je v visoki gledanosti, prepoznavnosti in dolgoletni tradiciji festivala prepoznal izjemen marketinški potencial, hkrati pa tudi njegovo edinstveno vlogo pri povezovanju slovenskega in obmejnega prostora. MMS namreč ostaja eden najprepoznavnejših glasbenih dogodkov v regiji ter pomembna kulturna in medijska stična točka na obeh straneh meje. MMS Radio Village »MMS Radio Village, ena najuspešnejših novosti lanskega festivala, ki je naletela na odličen odziv tako med predstavniki radijskih postaj kot med glasbeniki, bo tudi letos pomemben del festivalskega dogajanja. Koncept bomo še nadgradili in dodatno utrdili. Radio Village je namreč tako fizično kot virtualno celotedensko stičišče festivala – posebej opremljen prostor v veliki avli Avditorija, namenjen oddajanjem v živo, snemanju intervjujev, mreženju, druženju in ustvarjanju novih sodelovanj. Lani je v njem sodelovalo 12 radijskih medijev iz Slovenije in zamejstva, letos pa pričakujemo še večje zanimanje,« je povedal umetniški vodja, ki je za konec dejal, da bodo na posebni podstrani MMC RTV SLO dva tedna pred festivalom objavili kratke akustične predstavitvene nastope vseh izvajalcev MMS. Predstavitev pesmi na MMC »Občinstvo bo lahko ekskluzivno prisluhnilo premiernim izvedbam in odlomkom refrenov tekmovalnih skladb še pred festivalskim večerom. Na ta način najširšemu krogu poslušalcev omogočamo prvo srečanje s skladbami ter vpogled v izvajalske sposobnosti nastopajočih v živo, kar je ena izmed pomembnih odlik festivala MMS.« [caption id="attachment_46338" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič, zmagovalec MMS 2025.[/caption] »Tudi letošnja otvoritev festivala z lansko zmagovalno skladbo bo nekaj posebnega. Skupaj z Daretom Kauričem pripravljamo presenetljiv uvod v 45. festival MMS.« Andrea F Vrstni red nastopov Prvi del tekmovalnega dela Na novinarskem srečanju so razkrili tudi vrstni red nastopov letošnjega tekmovalnega večera, ki ga je organizacijski odbor oblikoval na podlagi raznolikosti glasbenih zvrsti in dinamike programa. Festival bodo odprli Il Divji s skladbo Morje mi, za njimi pa bodo na oder stopili Gašper Rifelj z Naj ne bo hladno, Anna s pesmijo Reci da imaš me rad in skupina Poveri Ma Belli s skladbo Millenovecentosettantotto (1978). V nadaljevanju prvega dela tekmovalnega programa se bodo predstavili še Balladero z balado Za naju, Kikifly in Maja Prašnikar s skladbo Spomin poletnih dni ter Lean Kozlar Luigi s pesmijo Na repeat. [caption id="attachment_50289" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Oto Pestner[/caption] Za glasbeni vrhunec med prvim in drugim delom tekmovalnega programa bo poskrbel priznani italijanski kantavtor Bungaro , ki se bo občinstvu v Avditoriju Portorož predstavil prvič. Festivalski večer pa bo odprl lanski zmagovalec Dare Kaurič , ki bo s svojim nastopom simbolično predal štafeto novi generaciji tekmovalcev v boju za Veliko nagrado MMS 2026. Drugi del tekmovalnega dela Drugi del tekmovalnega večera bo odprl legendarni Oto Pestner z melodijo Naj morje naju ljubi, ki bo na oder stopil kot osmi po vrsti. Zatem bo nastopila primorska zasedba Kavč s skladbo Dopust ter še Gal Gjurin s pesmijo Pred vetrom in dežjem. Enajsti po vrsti bo občinstvo nagovoril legendarni Daniel Popović z melodijo Sogno d’amore, dvanajsto tekmovalno skladbo pa bo predstavila Eva Kovačič z naslovom Dve naravi. Za sklep tekmovalnega dela bosta poskrbela še Ranr s skladbo Valovi ter Mef in Marina Martensson , ki bosta tekmovalni niz zaokrožila s pesmijo Drugačna je le noč. [caption id="attachment_50287" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Daniel Popović[/caption] Izborna komisija je ob štirinajsterici tekmovalnih skladb določila tudi dve rezervni. Ti bosta v primeru morebitnega odstopa katerega od izvajalcev ali kršitve festivalskih pravil pripravljeni zapolniti mesto v tekmovalnem programu. Med rezervama sta Gemini s pesmijo Jaz in ti ter Ninnay s skladbo V globine. Festivalske nagrade Velika nagrada MMS Za konec ne moremo mimo festivalskih nagrad. Vseh 14 tekmovalcev se bo na jubilejnem tekmovanju borilo za glasbene nagrade. V glasovanju za Veliko nagrado MMS enakovredno sodelujejo: javnost s telefonskim glasovanjem (prek stacionarnih in prek mobilnih telefonov); del občinstva v Avditoriju; žirija izbranih radijskih postaj (seznam bo javno objavljen po opravljenem glasovanju in na dan dogodka v neposrednem prenosu) ter strokovna žirija. MMS Legenda, Avtor in Bodočnost Ob festivalskih nagradah bodo podelili tudi več posebnih priznanj. Strokovna žirija bo izročila nagrado Danila Kocjančiča, namenjeno najbolj obetavnemu izvajalcu oziroma avtorju festivala. Sledile bodo še nove nagrade MMS Legenda , MMS Avtor in MMS Bodočnost , s katerimi festival izpostavlja posameznike, ki s svojim delom pomembno soustvarjajo njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. [caption id="attachment_50320" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci MMS 2026.[/caption] Posebna novost jubilejnega festivala je nagrada Bertija Rodoška , ki jo bo prvič podelil festivalski bend. Priznanje nosi ime po skladatelju, dirigentu, aranžerju in idejnem očetu Melodij morja in sonca, ki je leta 1978 zasnoval festival ter postavil temelje eni najprepoznavnejših glasbenih prireditev pri nas. Z nagrado se festival poklanja njegovemu izjemnemu ustvarjalnemu prispevku in trajni dediščini, ki še danes zaznamuje poletni glasbeni utrip Portoroža. [poll id="128"] The post MMS 2026: Kaj prinaša 45. edicija in kdo vse nastopa? appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 1. junij
Gostiteljica Evrovizije 2027 še ni znana, cene v Sofiji pa so že podivjale v nebo
Čeprav novopečena zmagovalka Evrovizije Bolgarija še ni izbrala mesta gostitelja za Pesem Evrovizije 2027 , so se cene nastanitev v Sofiji že povzpele v nebo. Na platformah za kratkoročni najem se pojavljajo oglasi, kjer večdnevne nočitve v evrovizijskem obdobju (datum še ni uradno potrjen) dosegajo tudi več kot neverjetnih 10.000 evrov. Isto nastanitev pa lahko le teden dni kasneje najamete za približno nekaj sto evrov. Na najbolj iskanih lokacijah, kot je bulvar Vitoša, so se cene kratkoročnih najemov že zvišale za okoli 200 %, trend pa se po pričakovanjih nadaljuje iz dneva v dan – podobno kot smo videli na Dunaju. [caption id="attachment_50110" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dara Bolgariji pripela prvo ESC zmago.[/caption] Bolgarija že v pripravah Sicer pa so se priprave na Evrovizijo 2027 že začele tudi na državni ravni. Bolgarski premier Rumen Radev se je le nekaj dni po zmagi srečal z evrovizijsko zmagovalko Dara , predstavniki nacionalne televizije BNT in vladnimi predstavniki, s katerimi so govorili o organizaciji največjega glasbenega dogodka v Evropi. Po informacijah BNT naj bi imel uradni organizacijski priročnik Evrovizije 2027 kar 200 strani, v prihodnjih tednih pa se bo začel tudi uradni postopek izbire mesta gostitelja. Namestnik premierja Ivo Hristov je ob tem potrdil, da bo država za organizacijo namenila približno 20-30 milijonov evrov, del sredstev pa naj bi zagotovili tudi partnerstva in sponzorji. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Skupni stroški Evrovizije 2026 na Dunaju so po ocenah znašali približno 36 milijonov evrov. Čeprav gre za visok proračun, dogodek ostaja občutno cenejši od Evrovizije 2025 v Baslu, ki je po ocenah presegla 64 milijonov evrov in se s tem uvrstila med najdražje izvedbe v zgodovini tekmovanja. Ob tem so v času evrovizijskega tedna na Dunaju cene nastanitev v primerjavi z običajnimi termini poskočile za 200 % in več, pri čemer so hoteli in apartmaji v neposredni bližini prizorišča dosegali večkratne, v nekaterih primerih celo rekordne vrednosti. The post Gostiteljica Evrovizije 2027 še ni znana, cene v Sofiji pa so že podivjale v nebo appeared first on Evrovizija.com .
Se Madžarska vrača na Evrovizijo? Premier Peter Magyar odprt za povratek
Po šestih letih odsotnosti bi se lahko Madžarska znova predstavila na Pesmi Evrovizije. Novoizvoljeni madžarski predsednik vlade Peter Magyar je namreč pred dnevi v intervjuju za avstrijsko televizijo ORF nakazal, da osebno ne vidi razloga, zakaj njegova država ne bi znova sodelovala na največjem glasbenem tekmovanju v Evropi. Kaj pravi madžarski premier? Med obiskom na Dunaju, kjer ga je prvič sprejel avstrijski kancler Christian Stocker, je Magyar odgovarjal tudi na vprašanje o morebitni vrnitvi Madžarske na Evrovizijo. Na vprašanje dopisnika ORF za Madžarsko Paula Krisaia, ali bomo kmalu znova videli madžarskega izvajalca ali skupino na evrovizijskem odru, je premier odgovoril: »Prejel sem veliko pisem in prošenj mlajše generacije, ki me poziva, naj Madžarska znova kandidira za nastop. Zato bom ministru oziroma državnemu sekretarju za kulturo naročil, naj preuči naše možnosti.« Dodal je, da bo po preučitvi možnosti javnosti podal odgovor, pri čemer je poudaril: »Z moje strani ni nobenih zadržkov in ne vidim razloga, zakaj ne bi sodelovali na takšnem tekmovanju.« Več v video spodaj ... https://youtu.be/bAYkBO3nDxg?si=hqnBsE29l9m0ljIl&t=862 Prvi pozitiven signal po več letih Čeprav premier nima neposredne pristojnosti pri odločanju o evrovizijski udeležbi, gre za enega najjasnejših političnih signalov v zadnjih letih, da bi se Madžarska lahko vrnila v evrovizijsko družino. Madžarska je na Evroviziji nazadnje nastopila leta 2019, ko jo je v Tel Avivu zastopal Joci Pápai s pesmijo Az én apám. Od takrat se država na tekmovanje ni več prijavila. Spomnimo. Madžarska na Evroviziji sicer še ni zmagala, vendar je dosegla več odmevnih rezultatov. Največji uspeh je zabeležila že leta 1994, ko je Friderika Bayer osvojila četrto mesto. Med najboljšimi uvrstitvami sta tudi peto mesto Andrása Kállayja Saundersa leta 2014 in osmo mesto Jocija Pápaija leta 2017. Za zdaj uradne potrditve o vrnitvi še ni, vendar bi lahko Magyarjeve besede pomenile začetek razprave, ki bi Madžarsko po večletnem premoru ponovno pripeljala na evrovizijski oder. Evrovizijski navdušenci bodo zato z zanimanjem spremljali naslednje poteze madžarskih kulturnih oblasti. https://www.youtube.com/watch?v=i79wmZOQoQ8&list=RDi79wmZOQoQ8&start_radio=1 The post Se Madžarska vrača na Evrovizijo? Premier Peter Magyar odprt za povratek appeared first on Evrovizija.com .
Ljubljana Festival 2026: Kaj bo ponudila 74. edicija?
Ljubljana bo tudi letos poleti zaživela v ritmu enega najuglednejših kulturnih dogodkov v regiji. Že 74. izvedba festivala bo med 21. junijem in 8. septembrom 2026 znova v slovensko prestolnico pripeljala vrhunske domače in tuje umetnike ter ponudila bogat program za ljubitelje glasbe, gledališča, opere, baleta in likovne umetnosti. V okviru 74. Ljubljana Festivala se bodo zvrstili odmevni simfonični in komorni koncerti, baletne, operne in gledališke predstave, muzikali ter priljubljeni program Ljubljana Festival na Ljubljanici. Obiskovalce čakajo tudi Mednarodna in Mala likovna kolonija, mojstrski tečaji ter številni drugi umetniški in izobraževalni dogodki, ki vsako leto soustvarjajo edinstveno poletno kulturno vzdušje v mestu. [caption id="attachment_50249" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Pred kratkim je potekala predstavitev 74. LF[/caption] Festival bo tako tudi letos potrdil sloves Ljubljane kot enega najpomembnejših kulturnih središč tega dela Evrope ter v poletnih mesecih ponudil pester preplet vrhunske umetnosti, ustvarjalnosti in doživetij. 74. festivalska edicija Vrhunci LF 2026 Uvod v letošnje poletje bo 21. junija ob 21.15 na Kongresnem trgu pripadel monumentalni operi Turandot . Puccinijeva mojstrovina, ki slavi stoletnico prve uprizoritve in v kateri odmeva slovita arija Nessun dorma, bo pod taktirko Simona Krečiča ter v režiji Filippa Tonona združila moči Opere Baleta SNG Maribor in vrhunskih solistov: v naslovni vlogi bo nastopila Rebeka Lokar, ob njej pa kot Kalaf eden vodilnih tenoristov našega časa, Jusif Ejvazov. Veličastnemu začetku pod milim nebom bo 9. julija ob 20.00 v Gallusovi dvorani sledila operna drama Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa. Koncertna izvedba pod vodstvom Charlesa Dutoita bo v ospredje postavila vokalno barvitost Marie-Nicole Lemieux in interpretativno moč Nikolaia Schukoffa ob spremljavi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije ter Zbora NFM. [caption id="attachment_50247" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Turandot[/caption] Argentinska strast Duh operne dramatike se bo v avgustu prevesil v svet argentinske strasti, ko bo 17. avgusta ob 20.30 Poletno gledališče Križank preplavila tango operita Maria iz Buenos Airesa . Glasba Astorja Piazzolle bo v interpretaciji Luciane Mancini brisala meje med koncertom in ritualom ter v prestolnico prinesla pridih melanholije in lepote Buenos Airesa. Niz scenskih pripovedi bo nato 27. avgusta ob 20.00 v Cankarjevem domu obogatila simfonična pesnitev Don Kihot . Literarno mojstrovino Richarda Straussa bosta v barvito glasbeno zgodbo prelila solista Pinchas Zukerman in Amanda Forsyth, ki bosta ob spremljavi Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom Josepa Vicenta oživila nepozabna junaka pozne romantike. [caption id="attachment_50251" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Daniel Bonilla-Torres[/caption] Mednarodna zasedba Simfonični program v prestolnico prinaša raznolike zvočne krajine v izvedbi priznanih tujih in domačih umetnikov. Po lanskem razprodanem koncertu se v Ljubljano vrača legendarna pianistka Martha Argerich , ki bo 17. julija ob 20.00 v Gallusovi dvorani nastopila ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko maestra Charlesa Dutoita. Poseben zvočni dialog bo 20. avgusta ob 20.00 vzpostavil Simfonični orkester iz Wuxija pod vodstvom dirigenta Daya Lina. Zasedba bo povezala evropsko klasiko in kitajsko ustvarjalnost, kjer bosta ob Simfoniji št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa zazvenela tenorist Xue Haoyin in tradicionalno pihalo suona v rokah Zhanga Qianyuna. [caption id="attachment_50259" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Romeo in Julija[/caption] V objemu glasbe Na festival 26. avgusta prihaja tudi dirigent John Eliot Gardiner z novo umetniško zasedbo Orkester in Zbor The Constellation . Skozi Brahmsovo Pesem usode bosta orkester in zbor pod njegovo taktirko v Gallusovi dvorani ob 20.00 razpirala vprašanja o razmerju med božanskim in človeškim svetom. Simfonični del programa bo 8. septembra ob 20.00 zaokrožil nastop Filharmoničnega orkestra Baltskega morja pod vodstvom Roberta Treviña. Skupaj z violinistko Lano Trotovšek bodo občinstvo Gallusove dvorane popeljali do zaključka 74. Ljubljana Festivala. [caption id="attachment_50254" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Filharmonični orkester Baltskega morja[/caption] Filmski večeri in etno ritmi Ljubitelji filmske umetnosti bodo lahko v izbranih filmskih večerih uživali že v prvi polovici junija (9.–11. 6.), ko bodo prizorišče Kina Križanke napolnile močne avtorske vizije. Pod naslovom Majhni filmi, velike zgodbe bo kinematografska uvertura ponudila dela z izrazitim umetniškim podpisom in odprla prostor za poglobljene filmske pripovedi. [caption id="attachment_50257" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Berlinski simfoniki[/caption] Tradicija v Križankah Avgustovsko dogajanje v Križankah bo nato v znamenju bogatih etno tradicij. Glasbeni projekt Momento Cigano Extended kitarista Tea Collorija bo 19. avgusta ob 20.00 v svojem izrazu oživljal tradicijo gypsy swinga, v soboto, 22. avgusta, pa bo oder gostil Radeta Šerbedžijo z zasedbo Zapadni kolodvor in gosti. Večer z naslovom Jesen stiže, dunjo moja obljublja preplet balkanske tradicije, jazza in flamenka. 31. avgusta bo sledil še jubilejni koncert Gypsy Night . Ob 30-letnici skupine Amala se bodo pod vodstvom Imerja Traje Brizanija zasedbi pridružili Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla ter številni uveljavljeni gostje, med njimi Alenka Godec, Oto Pestner in Lana Trotovšek. [caption id="attachment_50252" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Rade Šerbedžija[/caption] The post Ljubljana Festival 2026: Kaj bo ponudila 74. edicija? appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 31. maj
Ko se srečata kralj Evrovizije in pošasti s Finske
Če obstajata dva izvajalca, ki sta vsak na svoj način zaznamovala zgodovino Pesmi Evrovizije, sta to zagotovo Johnny Logan in finski Lordi . Prvi velja za največjega zmagovalca v zgodovini tekmovanja, drugi pa za skupino, ki je leta 2006 s pesmijo »Hard Rock Hallelujah« dokončno razbila stereotipe o tem, kaj na evrovizijskem odru sploh lahko zmaga. Ob 70. obletnici Evrovizije sta se glasbena svetova, ki ju na prvi pogled loči skoraj vse, združila v enem najbolj zanimivih evrovizijskih projektov zadnjih let. [caption id="attachment_50264" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mr. Lordi na ESC 2026 na Dunaju.[/caption] Duet predstavili prav na Dunaju Irski zvezdnik Johnny Logan in finski hardrockerji Lordi so ob 20. obletnici finske evrovizijske zmage ter 70. obletnici tekmovanja poskrbeli za nenavadno glasbeno izmenjavo: Johnny Logan je posnel svojo različico skladbe »Hard Rock Hallelujah«, medtem ko so Lordi skupaj z nekdanjo pevko skupine Battle Beast Nooro Louhimo v metalskem slogu predelali Loganovo legendarno balado »Hold Me Now«. To veliko presenečenje so Lordi najprej javnosti predstavili v tiskovnem središču Wiener Stadthalle tik pred velikim finalom Pesmi Evrovizije 2026 na Dunaju, glasbeniki pa so nekaj dni nazaj nastopili v eni najbolj gledanih nemških televizijskih oddaj na ZDF, kjer so skupaj izvedli »Hard Rock Hallelujah«, Lordi in Noora Louhimo pa so občinstvu predstavili še svojo mogočno različico skladbe »Hold Me Now«. [caption id="attachment_50263" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mr. Lordi na ESC 2026 na Dunaju.[/caption] [caption id="attachment_50269" align="alignnone" width="2193"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="2193"] [/media-credit] Mr. Lordi na ESC 2026 na Dunaju.[/caption] [caption id="attachment_50268" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mr. Lordi na ESC 2026 na Dunaju.[/caption] Izvirno in drzno Sprva so želeli predstaviti le skupni duet ob 20. obletnici zmage skupine Lordi na Pesmi Evrovizije, vendar je kmalu postalo jasno, da lahko ustvarijo nekaj precej bolj izvirnega. Namesto skupne skladbe so se odločili za nenavadno glasbeno zamenjavo – vsak je na novo interpretiral največjo evrovizijsko uspešnico drugega. Prelomni trenutek je nastopil, ko je Logan slišal demo različico skladbe »Hard Rock Hallelujah«, ki jo je Mr. Lordi priredil posebej zanj. »Ko sem slišal njihovo vizijo pesmi v mojem slogu, sem takoj vedel, da želim biti del tega projekta,« je povedal irski zvezdnik. Tako sta nastali dve povsem novi glasbeni zgodbi: »Hard Rock Hallelujah« v nepričakovani pop-rock preobleki Johnnyja Logana ter »Hold Me Now«, ki so jo Lordi in Noora Louhimo spremenila v mogočno metalsko himno. [caption id="attachment_50265" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Član skupine Lordi.[/caption] 20 let od prve finske zmage Za skupino Lordi je leto 2026 posebno. Mineva namreč dve desetletji od njihove zgodovinske zmage s skladbo »Hard Rock Hallelujah«, s katero so Finski leta 2006 v Atenah pripeljali prvo evrovizijsko zmago. Obenem Pesem Evrovizije praznuje 70 let, zato so želeli oba jubileja obeležiti na poseben način. »Želeli smo ustvariti nekaj posebnega ob 20. obletnici naše zmage in hkrati počastiti 70 let Evrovizije,« je na tiskovni konferenci pojasnil frontman skupine Mr. Lordi. Prav on je pripravil novo različico skladbe »Hard Rock Hallelujah« za Johnnyja Logana. »Skušal sem si predstavljati, kako bi pesem zvenela, če bi bila od začetka napisana posebej zanj,« je dejal. https://www.youtube.com/watch?v=v1pqqGnHkmM&list=RDv1pqqGnHkmM&start_radio=1 Še ena zvezda Pri metalski predelavi skladbe »Hold Me Now« se je skupini Lordi pridružila Noora Louhimo, ena najprepoznavnejših finskih rock in metal pevk. Nekdanja članica skupine Battle Beast, ki se je konec leta 2025 podala na samostojno glasbeno pot, je po besedah Mr. Lordija skladbi dodala prav tisto energijo, ki jo je potrebovala. »Vedeli smo, da pesem potrebuje dodatno moč. Noora je tej različici dala povsem novo dimenzijo,« je dejal. Tudi Louhimo sodelovanja ni skrivala navdušenja. »V enem projektu sem uresničila več svojih sanj – sodelovati z Lordi, z Johnnyjem Loganom in zapeti evrovizijsko zmagovalno skladbo v heavy metal preobleki. To je nekaj res posebnega,« je povedala pevka. https://www.youtube.com/watch?v=oe_wIN3K40M&list=RDoe_wIN3K40M&start_radio=1 Legende Evrovizije Johnny Logan ima v zgodovini Pesmi Evrovizije skorajda mitski status. Leta 1980 je slavil s skladbo »What's Another Year«, sedem let pozneje še z zimzeleno balado »Hold Me Now«, leta 1992 pa je kot avtor podpisal tudi zmagovalno irsko pesem »Why Me«. Še danes ostaja edini izvajalec, ki je na Evroviziji zbral kar tri zmage, zato ne preseneča, da se ga je oprijel vzdevek »Mr. Eurovision«. Ko so Lordi leta 2006 v Atenah šokirali Evropo in zmagali s skladbo »Hard Rock Hallelujah«, so mnogi njihovo zmago označili za enkratno senzacijo. A čas je pokazal drugače. Njihov triumf ni le spremenil pogled na Evrovizijo, temveč je odprl vrata širši glasbeni raznolikosti ter dokazal, da lahko na istem odru enakovredno sobivajo nežne balade, sodobni pop, rock himne in celo pošasti s Finske. [caption id="attachment_50262" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lordi na ESC 2026 na Dunaju.[/caption] The post Ko se srečata kralj Evrovizije in pošasti s Finske appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 30. maj
Severna Makedonija znova na evrovizijski parket?!
Severna Makedonija je očitno vse bližje vrnitvi na evrovizijski oder. Kot poročajo številni makedonski in evrovizijski mediji, namreč iz zapisnika Programskega sveta Makedonske radiotelevizije (MRT) izhaja, da Evropska radiodifuzna zveza (EBU) pričakuje ponovno sodelovanje države na Pesmi Evrovizije leta 2027. V pogovorih med MRT in EBU naj bi bila izražena tudi pripravljenost za tehnično in organizacijsko podporo pri izvedbi vrnitve. Programski svet MRT ob tem poudarja, da bo za uspešno vrnitev ključno pravočasno in sistematično načrtovanje priprav. Cilj naj bi bil zagotoviti kakovostno in konkurenčno predstavitev države na največjem evropskem glasbenem tekmovanju. Podobna stališča so bila v preteklosti večkrat izpostavljena tudi znotraj javnega servisa, kjer so opozarjali, da vrnitev na Evrovizijo zahteva jasno dolgoročno strategijo, okrepitev domače glasbene produkcije ter večjo podporo glasbenim festivalom, avtorjem in izvajalcem. Generalni direktor MRT Zoran Ristoski je po poročanju portala Lider.mk po srečanju s predstavniki Evropske radiodifuzne zveze (EBU) dejal, da lahko skoraj z gotovostjo potrdi nastop države na Pesmi Evrovizije 2027. Ta bo prihodnje leto potekala v Sofiji. https://www.youtube.com/watch?v=MSuCdNEy9w0&list=RDMSuCdNEy9w0&start_radio=1 Severna Makedonija na ESC Spomnimo. Makedonija na Pesmi Evrovizije ne sodeluje od leta 2023 dalje. Kot razlogi za premor so bili v preteklosti navedeni finančne in organizacijske omejitve, pa tudi potreba po vzpostavitvi jasnejšega produkcijskega okvira za nastopanje na mednarodnem prizorišču. Zadnji makedonski nastop na Pesmi Evrovizije je bil leta 2022 v Torinu. Andrea Koevska je nastopila v drugem polfinalu s skladbo »Circles«, vendar se ni uvrstila v finale. Najboljši rezultat Makedonije ostaja sedmo mesto, ki ga je leta 2019 osvojila Tamara Todevska s pesmijo »Proud«. https://www.youtube.com/watch?v=0pAURAsum4A&list=RD0pAURAsum4A&start_radio=1 The post Severna Makedonija znova na evrovizijski parket?! appeared first on Evrovizija.com .
Otroška Evrovizija 2026 se vrača na Malto, pripravljajo pravo glasbeno fešto
Malta bo letos znova gostila Otroško Evrovizijo. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je sporočila, da bo organizacijo 24. izvedbe tekmovanja prevzela malteška nacionalna radiotelevizija PBS, ki ima z dogodkom že bogate izkušnje. Otroška Evrovizija se na sredozemski otok vrača prvič po letu 2016, ko je Valletta gostila nepozabno glasbeno srečanje mladih talentov iz Evrope in širše. Malta je tekmovanje uspešno organizirala že dve leti prej, leta 2014, zato velja za eno najbolj izkušenih gostiteljic v zgodovini tega tekmovanja. 24. oktobra 2026 Dogodek bo potekal v soboto, 24. oktobra, v kongresnem in razstavnem centru MFCC v kraju Ta' Qali. Organizatorji napovedujejo, da se bo prizorišče za en dan preobrazilo v živahno 'evrovizijsko vas', kjer se bosta prepletla sodobna glasbena produkcija in tradicionalna malteška kultura. Posebnost letošnje izvedbe bo navezava na znamenito malteško »festo«, praznično tradicijo, ki jo priznava tudi UNESCO. Organizatorji obljubljajo pravo »eksplozijo sreče«, namenjeno mladim iz vse Evrope. Na PBS vabijo oboževalce, naj se jim pridružijo pri edinstvenem praznovanju, kjer se bodo pod skupnim nebom srečali sredozemska tradicija, glasba prihodnosti in evrovizijski duh. »To je glasba, to je veselje, to je festa ... to je Otroška Evrovizija,« sporočajo gostitelji. [caption id="attachment_13141" align="alignnone" width="896"][media-credit name="Foto: EBU / Elena Volotova & Vladimir Dudakliev" align="none" width="896"] [/media-credit] Malta: Destiny Chukunyere – Not My Soul[/caption] Malta velja za eno najuspešnejših držav v zgodovini Otroške Evrovizije. Zmagala je dvakrat – leta 2013 z Gaio Cauchi in pesmijo »The Start« ter leta 2015, ko je slavila Destiny s skladbo »Not My Soul«. Država je skozi leta dokazovala močno predanost tekmovanju tako na odru kot v organizacijskem smislu, zato ni presenetljivo, da ji je EBU znova zaupala gostiteljsko vlogo. Mednarodni dogodek za mlade Direktor Evrovizije Martin Green je ob objavi poudaril, da ima Malta izjemen ugled v okviru tekmovanja. Po njegovih besedah država ni uspešna le zaradi odličnih rezultatov na odru, temveč tudi kot gostiteljica, ki zna ustvariti vrhunski mednarodni dogodek za mlade izvajalce. Prepričan je, da bo PBS tudi tokrat pripravil spektakularno prireditev, ki bo odražala ustvarjalnost, raznolikost in energijo, po katerih je Otroška Evrovizija prepoznavna. Navdušenja ne skrivajo niti na PBS. Generalni direktor Keith Chetcuti je dejal, da je Malta ena največjih podpornic Evrovizije in da je izbira države za gostiteljico velika čast. Po njegovih besedah bo dogodek priložnost za predstavitev malteške gostoljubnosti in bogate dediščine, obenem pa pomemben korak pri nadaljnjem krepitvi sodelovanja z EBU in evropsko radiodifuzno skupnostjo. Otroška Evrovizija 2026 bo tudi letos združila pevce, stare od devet do štirinajst let, ki bodo skozi izvirne glasbene nastope predstavljali svoje države, kulturo in ustvarjalnost. Tekmovanje ostaja ena najpomembnejših mednarodnih platform za mlade glasbene talente, saj spodbuja kulturno raznolikost, ustvarjalnost in povezovanje mladih prek glasbe. Podrobnosti o sodelujočih državah in izvajalcih bodo organizatorji razkrili v prihodnjih mesecih. https://evrovizija.com/otroska-evrovizija-2025-zmagoslavje-za-francijo/ The post Otroška Evrovizija 2026 se vrača na Malto, pripravljajo pravo glasbeno fešto appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 28. maj
Nova skladba Aleksandra Novaka razkriva resnico o odnosu s Sabino
Glasbenik Aleksander Novak te dni predstavlja novo skladbo Moč ljubezni. Nova osebnoizpovedna skladba Aleksandra in njegove izbranke Sabine govori o ljubezni, ki kljub življenjskim preizkušnjam ostaja najmočnejša vez med dvema človekoma. Zgodba dveh ljudi Obalni kantavtor Aleksander Novak predstavlja novi singel Moč ljubezni, s katerim nadaljuje svojo glasbeno zgodbo po lanskem nastopu na festivalu Melodije morja in sonca s pesmijo Je ob tebi dosti sonca ter jesenski izdaji avtobiografske skladbe Takšna sva. Skladba Moč ljubezni pripoveduje zgodbo dveh ljudi, ki skozi zaljubljenost, življenjske preizkušnje, odhode in vrnitve gradita svoj varen svet ter skupaj premagujeta ovire vsakdanjega življenja. [caption id="attachment_50233" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikola Predovič / Nikografija" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleksander Novak z družino.[/caption] Gre za osebno zgodbo Aleksandra in Sabine ter njuno drugo skupno pesem. Pod glasbo in besedilo se podpisuje Aleksander Novak, aranžma je ustvaril Alex Volasko, kitare pa je posnel Tine Lustek. https://www.youtube.com/watch?v=R9YSck5wPlY&list=RDR9YSck5wPlY&start_radio=1 The post Nova skladba Aleksandra Novaka razkriva resnico o odnosu s Sabino appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 27. maj
V Aleji bo Notino odprl svojo prvo fizično trgovino v Sloveniji
V naši najmodernejši nakupovalni destinaciji tudi letos nadaljujejo z nadgrajevanjem ponudbe in sledijo željam obiskovalcev. Poseben poudarek namenjajo raznolikosti blagovnih znamk, vrhunski nakupovalni izkušnji in novostim. Tako bo v Aleji svojo prvo fizično trgovino v Sloveniji odprl Notino , eden največjih evropskih spletnih ponudnikov izdelkov za lepoto, osebno nego in zdravje. Pomembna novost »V Aleji ves čas spremljamo trende in aktivno dopolnjujemo nabor blagovnih znamk z inovativnimi ter mednarodno prepoznavnimi ponudniki. Prihod Notina predstavlja pomembno novost, saj gre za blagovno znamko v kategoriji izdelkov, ki vrhunsko povezuje digitalno nakupovalno izkušnjo s sodobnim konceptom fizične trgovine. Veseli nas, da bodo obiskovalci pri nas lahko našli še bogatejšo izbiro izdelkov za lepoto, nego in dobro počutje,« poudarja Klavdija Miklavžin Javornik , center managerka Aleje. Velik korak za Notino »Odprtje naše prve trgovine v Ljubljani je velik korak za Notino. To je naša prva fizična prisotnost v Sloveniji in način, da se približamo lokalnim strankam, ki bodo lahko naše izdelke za lepoto in zdravje odkrile in preizkusile osebno, ne le prek spleta. V slovenskem trgu vidimo velik potencial, še posebej ker zanimanje za lepoto, dobro počutje in vrhunsko izkušnjo strank nenehno narašča. Ljubljana se nam je zdela naravna izbira za začetek,« napovedujejo v Notinu. Notino se je uveljavil s povezovanjem digitalne izkušnje z osebnim svetovanjem v fizičnih trgovinah, kjer obiskovalcem pomagajo svetovalci in predstavljajo aktualne trende ter novosti. Njihova filozofija temelji na ideji, da morata biti lepota in osebna nega dostopni vsem. V ponudbi ima več kot 1.500 blagovnih znamk ter več deset tisoč izdelkov s področja parfumov, kozmetike, ličil, nege kože, las in telesa. [caption id="attachment_35889" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Jošt Gantar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nakupovalno središče Aleja.[/caption] Mednarodna znamka »Ponosni smo, da nam je uspelo pridobiti pomembno mednarodno blagovno znamko in njeno prvo fizično trgovino pripeljati v Slovenijo. Gre za potrditev, da so naše nakupovalne destinacije privlačne lokacije za priznane mednarodne partnerje ter pomembna vstopna točka za blagovne znamke na slovenski trg,« dodaja Toni Pugelj, direktor SES Slovenija. V prijetno ohlajeni Aleji zaključujejo praznovanje 6. rojstnega dne, v okviru katerega je cela družina vabljena na candyland mini golf. Med nakupovanjem si tako lahko ob zabavi in druženju priigrate privlačne nagrade Alejinih partnerjev. Po partiji golfa in »šopingu« je cela družina vabljena na Alejo Sky z edinstvenim razgledom nad mestom. Privoščite si kavico, sladko pregreho ali kosilo v eni izmed številnih restavracij. The post V Aleji bo Notino odprl svojo prvo fizično trgovino v Sloveniji appeared first on Evrovizija.com .
Alenka Godec vrača v življenje največjo slovensko evrovizijsko klasiko
Alenka Godec predstavlja poklon legendarni skladbi Brez besed, ki jo je leta 1966 v Luksemburgu kot prva slovenska predstavnica na Pesmi Evrovizije odpela Berta Ambrož. Brezčasna pesem o univerzalni moči ljubezni nosi podpis Mojmirja Sepeta, besedilo pa je ustvarila Elza Budau. Skladba še danes ostaja eden najžlahtnejših trenutkov slovenske glasbene in evrovizijske zgodovine. Evrovizijska klasika bo jeseni zaživela tudi na albumu So najlepše pesmi že napisane III, pod katerega se podpisuje preverjena zmagovalna ekipa ustvarjalcev, ki je sodelovala že pri prvih dveh uspešnih projektih – So najlepše pesmi že napisane I in So najlepše pesmi že napisane II. [caption id="attachment_50225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Igor Pogorelčnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec[/caption] Tretji album najlepših pesmi Tudi tretji album prinaša sodobno obarvane interpretacije nepozabnih slovenskih uspešnic. Kot singli so že izšle skladbe Gremo na morje, Spomin, Poglej me v oči in Hiša nasprot sonca. Brezčasna in iskrena sporočila teh pesmi so v preteklosti zaznamovala številne generacije poslušalcev, zato ni dvoma, da bodo svojo toplino in emocijo prenesle tudi v današnji čas. "Čeprav je po obeh ploščah priredb ostalo še veliko zimzelenih slovenskih pesmi, ki bi prišle v izbor za tretjo ploščo, pa vendar le ta ni bil tako enostaven. A očitno se najlepše stvari rade zgodijo spontano ... Tako sva se z Janijem enkrat povsem slučajno srečala v nekem nakupovalnem centru in si utrgala čas za kavo. Med razmišljanjem, katera od starejših slovenskih pesmi bi še bila primerna za osveženo predelavo, sva po nekem srečnem naključju prišla do pesmi Brez besed. Vedno mi je bila všeč, a je nisem imela v svojem izboru, sem pa jo zapela na enem izmed tradicionalnih koncertov Poletna noč. Beseda je dala besedo, Jani se je takoj lotil dela in nastala je sveža priredba te pesmi, ki ji je vseeno ostal nek retro pridih. In v to priredbo sem se na mah zaljubila, povrh vsega pa pesem letos obeležuje 60 let tako, da to jemljem tudi kot poklon izjemni pesmi in nasploh obdobju, ki je tako zelo zaznamovala slovensko glasbo," je vse skupaj obrazložila Alenka Godec. [caption id="attachment_50223" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Igor Pogorelčnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec[/caption] O Berti Ambrož Berta Ambrož je bila po poklicu strojepiska in se je petju posvečala le na ravni hobija. Kot debitantka je leta 1965 nastopila s pesmijo Luči Ljubljane na Slovenski popevki, nastopala pa je tudi na Opatijskem festivalu. Leta 1966 je s pesmijo Brez besed zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije v Luksemburgu. Pesem je zasedla odlično 7. mesto. Leta 1973 so na Pesmi Evrovizije nekateri obtožili Španijo, da je njihova pesem Eres tú pravzaprav plagiat slovenske pesmi Brez besed. Nizozemska predstavnica na Pesmi Evrovizije 1994 Willeke Alberti je 1967 na svoji plošči posnela angleško verzijo pesmi pod naslovom Without Words. Pesem je bila prirejena tudi v norveščino in danščino, do danes ostaja evrovizijska, predvsem pa slovenska klasika. https://www.youtube.com/watch?v=87wMSUb-Q3w&list=RD87wMSUb-Q3w&start_radio=1 So najlepše pesmi že napisane Prvi album So najlepše pesmi že napisane je izšel leta 2008 in se je s svojimi trinajstimi, modernimi priredbami slovenskih zimzelenih skladb zasidral na prvem mestu lestvice najbolj prodajanih albumov in tam ostal kar 60 tednov. Skladba Vsak je sam je takrat postala najbolj predvajana skladba na radijskih postajah v Sloveniji. Izjemna vokalna interpretacija Alenke Godec in sveža inštrumentalna preobleka Janija Haceta sta botrovali izjemnemu izdelku, ki se mu je bilo težko upreti. Na prvem albumu iz sage So najlepše pesmi že napisane najdemo zaklade iz slovenske glasbene zakladnice kot so Danes bo srečen dan, ki jo je v originalu zapel Tomaž Domicelj, Maja z biseri (Janez Bončina Benč), Vsi ljudje hitijo (Neca Falk), Dekle iz zlate ladjice (Ditka Haberl), Julija (Aleksander Mežek) in še mnoge druge uspešnice iz zlatih let slovenske popevke. Dve leti kasneje, leta 2010, je izšel še drugi del albuma So najlepše pesmi že napisane II. Na njem najdemo pesmi kot so Življenje je lepo, Ti si moja roža (Videosex) in Ne bom pozabil na stare čase (Faraoni). [caption id="attachment_11745" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Matej Kolaković" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec[/caption] The post Alenka Godec vrača v življenje največjo slovensko evrovizijsko klasiko appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 24. maj
70 let Evrovizije: 70 dejstev, ki jih verjetno niste poznali
Ko Pesem Evrovizije vstopa v svoje osmo desetletje , ostaja eden najbolj ambicioznih, prepoznavnih in vzdržljivih primerov mednarodnega televizijskega sodelovanja. Festival, ki ga že sedemdeset let poganjajo ustvarjalnost, tehnološke inovacije in partnerstvo javnih medijskih hiš, je iz povojnega eksperimenta zrasel v največji glasbeni spektakel v živo na svetu. Povezovati ljudi skozi glasbo Sedem desetletij po tistem prvem večeru v švicarskem Luganu Evrovizijo še vedno vodi ista ideja, ki je leta 1956 navdihnila njene ustanovitelje – povezovati ljudi skozi glasbo. Čeprav današnja Evropa zaradi političnih napetosti, bojkotov in različnih pogledov ni povsem enotna, Evrovizija ostaja eden redkih dogodkov, ki vsako leto za nekaj ur združi stotine milijonov gledalcev pred televizijskimi zasloni. [caption id="attachment_50216" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijska trofeja (na sliki za ESC 2026) se podeljuje od leta 2008 dalje.[/caption] S sedmimi zmagami sta Irska in Švedska najuspešnejši državi na Pesmi Evrovizije. Sledijo jim Francija, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo, ki so zmagali po petkrat. Zakaj imamo 73 pesmi? A jubilejna zgodba skriva tudi kopico fascinantnih podrobnosti in rekordov. Zakaj imamo danes 73 zmagovalnih pesmi , čeprav je bilo doslej organiziranih le 70 tekmovanj? Katero mesto drži rekord po številu gostovanj Evrovizije? In koliko pesmi je na festivalu v Baslu 2025 v besedilu omenilo celo »špagete«? Pred vami je 70 zanimivosti o Pesmi Evrovizije – tekmovanju, ki je že zdavnaj preraslo okvirje običajnega glasbenega festivala in postalo del evropske kulturne zgodovine. https://youtu.be/iwU37osOkQA?si=xtkR8n3vFOq-M8VR Prepoznavna uradna glasbena špica na začetku vsake Pesmi Evrovizije je Te Deum, delo francoskega skladatelja Marca-Antoina Charpentierja. 1956–1969 1956 : Na sploh prvi Pesmi Evrovizije v Luganu je sodelovalo le sedem držav , vsaka pa je tekmovala z dvema skladbama. 1956 : Samo dve državi sta dosegli evrovizijsko zmago ob svojem prvem poskusu: Švica na uvodnem tekmovanju leta 1956 in Srbija ob svojem prvem samostojnem nastopu leta 2007. 1956–1998 : Od prve Pesmi Evrovizije v Luganu 1956 pa vse do tekmovanja v Birminghamu leta 1998 so vse nastope tekmovalcev spremljali živi orkestri. 1957 : Izjemno dolga italijanska skladba – Corde Della Mia Chitarra v izvedbi Nunzia Galla, ki je trajala 5 minut in 9 sekund – je močno presegla priporočeno omejitev, določeno na uvodnem tekmovanju leta 1956. Kljub protestom pesem ni bila diskvalificirana, je pa ta incident privedel do danes uveljavljenega pravila treh minut – odločitve, ki je postala ena najbolj trajnih tradicij tekmovanja. 1958 : Skladba Nel Blu Depinto Di Blu je za Italijo v Hilversumu zasedla tretje mesto, a je nato na prvi podelitvi nagrad grammy v ZDA osvojila nagradi za pesem leta in posnetek leta, na prvem mestu ameriške lestvice pa je preživela pet tednov. https://www.youtube.com/watch?v=uF9mRDW6Gg8&list=RDuF9mRDW6Gg8&start_radio=1 1964 : Portugalska leta 1964 in Litva leta 1994 sta edini državi, ki sta ob svojem evrovizijskem debiju prejeli »nul points« (nič točk). 1965 : Slavni francoski glasbenik in režiser Serge Gainsbourg je napisal zmagovalno skladbo Luksemburga iz leta 1965, Poupée De Cire, Poupée De Son. Pisal je tudi za Monako leta 1967 in Francijo leta 1991. 1968 : Pesem Evrovizije leta 1968, ki je potekala v dvorani Royal Albert Hall, je bila prva, ki so jo predvajali v barvni tehniki. 1969 : Imeli smo 70 tekmovanj, toda zaradi izenačenja štirih držav na prvem mestu v Madridu 1969 imamo kar 73 zmagovalnih evrovizijskih pesmi! 1969 : Elton John je leta 1969 poskušal zastopati Združeno kraljestvo kot avtor pesmi, a je na nacionalnem izboru zasedla zadnje mesto njegova skladba I Can't Go on Living Without You v izvedbi Lulu. Pesem, ki je takrat zmagala na izboru (Boom Bang-a-Bang, prav tako v izvedbi Lulu), pa je državi v Madridu prinesla njeno drugo evrovizijsko zmago. 1969 : Za tekmovanje v Madridu 1969 je svetovno znani nadrealistični umetnik Salvador Dalí ustvaril uradni plakat in promocijske materiale. https://youtu.be/BiTNkiD9uYk?si=Pr8GOnxktrcbqoxN V svojih prvih 20 nastopih na Pesmi Evrovizije je Združeno kraljestvo le dvakrat končalo zunaj najboljše četverice. 1970–1989 Do 1971 : Do leta 1971 so bili med posameznim nastopom na evrovizijskem odru dovoljeni največ trije ljudje. Danes je ta omejitev postavljena na največ šest oseb. 1971 : Malta je država, ki najdlje čaka na evrovizijsko zmago; prvič je nastopila leta 1971 in do danes še ni slavila. 1973 : Leto pred svojo kultno zmago v Brightonu 1974 je skupina ABBA poskušala zastopati Švedsko na Pesmi Evrovizije 1973, vendar je na švedskem izboru zasedla le tretje mesto s pesmijo Ring Ring (Bara Du Slog En Signal). 1974 : V Brightonu 1974 so švedski zmagovalni pesmi Waterloo skupine ABBA točke podelile vse države razen ene: Združenega kraljestva. https://youtu.be/kfYp3HLHuA4?si=v7uTkeBjvxWtOAO1 1974 : Nastop Portugalske v Brightonu 1974 je portugalska vojska uporabila kot znak za začetek revolucije nageljnov. 1980 : Žive živali so na evrovizijskem odru prepovedane. Kljub temu so se v zgodovini pojavili hologramski volk (Belorusija 2016), plesalec v kostumu opice (Italija 2017), moški v obleki Papa Pingouin (Luksemburg 1980) in seveda puran Dustin the Turkey (Irska 2008). 1980 : Maroko je na Pesmi Evrovizije nastopil le enkrat, in sicer leta 1980, ko ga je zastopala Samira Bensaïd s pesmijo Bitakat Hob. 1983 : Na drugi strani poloble Avstralija predvaja Pesem Evrovizije že vse od leta 1983. Njena predanost tekmovanju je bila nagrajena s povabilom k sodelovanju na 60. izdaji leta 2015, televizijska hiša SBS pa od takrat tekmuje vsako leto. 1986 : V Bergnu 1986 je Belgija dosegla svojo edino zmago doslej s pesmijo J’aime la Vie, ki jo je izvedla 13-letna Sandra Kim. S tem je postala najmlajša zmagovalka v zgodovini Evrovizije – rekord, ki bo verjetno ostal večen zaradi kasneje uvedene višje starostne meje za nastopajoče. 1986 : Rotterdam 2021 je bil prva izdaja po Bergnu 1986, kjer so vse pesmi med najboljšimi tremi pripadale državam, ki so sodelovale že na prvi izdaji tekmovanja leta 1956. https://youtu.be/AT3c41gi3B4?si=g8XAgNxzBa_4XsOx Dublin je mesto, ki je Pesem Evrovizije gostilo večkrat kot katero koli drugo mesto, saj je irska prestolnica Evropo sprejela ob šestih priložnostih. 1990–1999 1992 : Johnny Logan (Irska) in Loreen (Švedska) sta zmagala na Pesmi Evrovizije dvakrat kot izvajalca, vendar je Johnny dosegel zmago še tretjič kot avtor pesmi, potem ko je napisal skladbo Why Me? za Lindo Martin, ki je leta 1992 zmagala za Irsko. 1993: Demo posnetek irske zmagovalne pesmi iz leta 1993, In Your Eyes v izvedbi Niamh Kavanagh, je posnela takrat še neznana studijska pevka Idina Menzel. 1994 : Šov Riverdance, ki je nastal kot irska vmesna točka v Dublinu 1994, si je doslej ogledalo že več kot 30 milijonov ljudi na šestih celinah. 1995 : Poljska predstavnica Justyna Steczkowska drži rekord za najdaljši premor med dvema nastopoma, saj je svojo državo zastopala leta 1995 in nato 30 let kasneje, leta 2025. https://www.youtube.com/watch?v=YIBjarAiAVc&list=RDYIBjarAiAVc&start_radio=1 1995–2001 : V svojem zlatem obdobju med letoma 1995 in 2001 je Hrvaška na sedmih tekmovanjih dosegla šest uvrstitev med najboljših 10. Od takrat se je država med najboljših deset uvrstila le enkrat, ko je Baby Lasagna leta 2024 s pesmijo Rim Tim Tagi Dim dosegel drugo mesto in s tem najboljši hrvaški rezultat doslej. 1996 : Skladba Ooh Aah... Just a Little Bit izvajalke Gine G, ki je zastopala Združeno kraljestvo v Oslu 1996, je bila kasneje v ZDA nominirana za nagrado grammy in ostaja zadnja britanska evrovizijska pesem, ki se je zavihtela na vrh britanske lestvice singlov. 1999 : Poleg tega, da je kot glavna izvajalka leta 2002 za Estonijo zasedla tretje mesto, je Anna Sahlene osvojila še drugo mesto kot spremljevalna vokalistka za Avstralijo leta 2016 in prvo mesto kot spremljevalna pevka za Švedsko leta 1999, s čimer ima v lasti celoten komplet evrovizijskih medalj. https://youtu.be/pysQioMtrAU?si=MRT4IXzKfx0JDj-2 Noben od izvajalcev, ki so poskrbeli za pet evrovizijskih zmag Luksemburga, dejansko ni izviral od tam. Štirje so bili francoskega porekla, eden pa je prihajal iz Grčije. 2000–2009 2001 : Na večer svoje zmage za Estonijo leta 2001 je Dave Benton štel 50 let in 101 dan, s čimer ostaja najstarejši izvajalec, ki je kdaj koli zmagal na Pesmi Evrovizije. 2001 : Nekateri svetovni zvezdniki prihajajo na Pesem Evrovizije nastopat v netekmovalnem delu, kot so Madonna (2019), Justin Timberlake (2016) in Aqua (2001). 2001–2008 : Vse države, ki so na Pesmi Evrovizije zmagale med letoma 2001 in 2008, so takrat dosegle svojo sploh prvo zmago. Od takrat naprej smo imeli le tri nove zmagovalce, ki so slavili prvič: Azerbajdžan (2011), Portugalska (2017) in Bolgarija (2026). 2003 : Belgija je dvakrat poslala pesem na tekmovanje, ki je bila napisana v popolnoma izmišljenem jeziku. Prvič so to storili v Rigi 2003 in znova v Beogradu 2008. 2004 : Od uvedbe polfinalov leta 2004 je Ukrajina edina država, ki je ohranila 100-odstotni uspeh in se iz polfinalnih večerov vedno uvrstila v veliki finale. 2005 : Zasedba Zdob și Zdub je edina, ki se ji je iz polfinala v veliki finale uspelo uvrstiti trikrat. Skupina je to za Moldavijo dosegla v treh različnih desetletjih: v letih 2005, 2011 in 2022. Se vidimo leta 2033, fantje! https://www.youtube.com/watch?v=DUqf_zO2QaI&list=RDDUqf_zO2QaI&start_radio=1 2006 : Irska pesem za Atene 2006, Every Song Is a Cry For Love izvajalca Briana Kennedyja, je bila 1000. skladba, izvedena na evrovizijskem odru. 2006 : Pred uvedbo splošnega glasovanja preostalega sveta je bilo nesodelujoči državi le enkrat dovoljeno podeliti točke. To se je zgodilo leta 2006, potem ko sta Srbija in Črna gora umaknili svoje sodelovanje manj kot dva meseca pred začetkom tekmovanja v Atenah. 2007 : Če upoštevamo število pesmi, pa je bil največji evrovizijski šov polfinale v Helsinkih 2007. Tam se je za 10 mest v velikem finalu potegovalo kar 28 skladb. To je privedlo do preoblikovanja formata tekmovanja v takšnega, kot ga poznamo danes – dva polfinala, iz katerih se v finale uvrsti po 10 pesmi. 2007 : Helsinki 2007 so prinesli nov tehnični mejnik: po testiranjih v Atenah leto prej je to postala prva Pesem Evrovizije, ki so jo v celoti producirali in predvajali v visoki ločljivosti. Finska televizija YLE je šov predvajala v ločljivosti 1080i HD s prostorom zvoka 5.1. 2007 : Romunska pesem v Helsinkih 2007 je imela v besedilo vključenih šest jezikov. Med nastopom so bili uporabljeni angleščina, italijanščina, španščina, ruščina, francoščina in romunščina. Moldavija je to število izenačila leta 2026, ko so se v skladbi Viva, Moldova! izvajalca Satoshija slišali romunščina, italijanščina, latinščina, angleščina, španščina in francoščina. 2008 : Največje število držav, ki so sodelovale na Pesmi Evrovizije v enem letu, je 43, kar se je zgodilo v letih 2008, 2011 in 2018. https://youtu.be/92TSUlqzFi8?si=uig55dHul2z7qRDg Švica je na Pesmi Evrovizije poslala pesmi v vseh svojih štirih uradnih jezikih: francoščini, nemščini, italijanščini in retoromanščini. 2010–2019 2010: Azerbajdžan je za svoj nastop s pesmijo Drip Drop v Oslu 2010 najel koreografa, ki je stal za svetovno uspešnico in plesno mrzlico Beyoncé iz leta 2008, Single Ladies. 2012 : Bolgarski prispevek v Bakuju 2012, Love Unlimited v izvedbi Sofi Marinova, je bil prva pesem, ki je na evrovizijskem odru predstavila azerbajdžanski jezik. Druga jezika, ki sta debitirala leta 2012, sta bila gruzijščina (po zaslugi pesmi I’m a Joker Anrija Jokhadzeja za Gruzijo) in udmurtščina (zahvaljujoč zasedbi Buranovskiye Babushki s pesmijo Party for Everybody za Rusijo). 2015 : Največji evrovizijski veliki finale doslej se je zgodil leta 2015 na Dunaju, ko je v sobotnem večeru tekmovalo 27 televizijskih hiš. 2015 : Najkrajša pesem v zgodovini Pesmi Evrovizije je bil finski prispevek iz leta 2015, ki je trajal le 1 minuto in 27 sekund. 2016 : V Rotterdamu 2021 se je prvič po Dublinu 1995 zgodilo, da nobena od prvih treh pesmi ni bila zapeta v angleščini. Italijanski zmagovalci Måneskin so nastopili v italijanščini, Švica (drugo mesto) in Francija (tretje mesto) pa sta peli v francoščini. 2017 : Portugalska je morala čakati kar 49 poskusov, preden je leta 2017 končno zmagala na Pesmi Evrovizije, kar ji je uspelo z rekordnim izkupičkom 758 točk. 2019 : Avgusta 2023 je zmagovalna pesem iz Tel Aviva 2019, Arcade, ki jo je za Nizozemsko izvedel Duncan Laurence, postala prva evrovizijska skladba, ki je na platformi Spotify presegla mejnik ene milijarde prenosov. https://youtu.be/R3D-r4ogr7s?si=l_LdSiXcm8uR8Bnt Ciper ima največ evrovizijskih nastopov brez zmage: 42, v primerjavi z 38 nastopi Malte. Monako pa ima na svojem kontu več evrovizijskih zmag (1) kot olimpijskih medalj (0). 2020–2026 2022 : Ukrajina je v velikem finalu v Torinu 2022 od telefonskega glasovanja prejela 439 točk, kar je najvišje število točk občinstva v zgodovini tekmovanja. 2022 : Drugo mesto Sama Ryderja s pesmijo Space Man v Torinu 2022 je podaljšalo rekord Združenega kraljestva v največjem številu drugih mest, s čimer se je ta številka povzpela na 16. 2023 : Liverpool 2023 je bil v državi gostiteljici tako priljubljen, da so se prvič v zgodovini britanske lestvice singlov štiri evrovizijske pesmi uvrstile med najboljših 10 v istem tednu: Tattoo (Švedska), Cha Cha Cha (Finska), Queen of Kings (Norveška) in I Wrote A Song (Združeno kraljestvo). 2023 : V tednu po tem, ko je pesem Cha Cha Cha zasedla drugo mesto v Liverpoolu 2023, je aplikacija za učenje jezikov Duolingo zabeležila skokovit porast priljubljenosti – kar 12.000 novih uporabnikov je začelo tečaj finskega jezika. https://www.youtube.com/watch?v=l6rS8Dv5g-8&list=RDl6rS8Dv5g-8&start_radio=1 2023 : Liverpool 2023 je bil prva izdaja tekmovanja, v kateri nobena od tekmovalnih pesmi ni vsebovala modifikacije oziroma spremembe tonalitete (key change). 2023 : Združeno kraljestvo je leta 2023 Pesem Evrovizije gostilo že devetič. Gre za državo, ki je tekmovanje gostila večkrat kot katera koli druga, kljub temu da je zabeležila »le« pet zmag. 2023 : Leta 2023 je bilo uvedeno glasovanje preostalega sveta (Rest of the World), kar omogoča oboževalcem iz nesodelujočih držav, da glasujejo za svoje najljubše pesmi. Ob razglasitvi rezultatov imajo glasovi preostalega sveta enako težo kot glasovi ene sodelujoče države. 2024 : Norveška je na zadnjem mestu končala večkrat kot kateri koli druga država, in sicer v 12 primerih, nazadnje leta 2024. 2025 : V Baslu 2025 sta dve pesmi v svojem besedilu omenili »špagete«; gre za skladbi, ki sta zastopali Estonijo in San Marino. In res je – tako kot špageti, je tudi življenje trdo, dokler ti ne uspe. 2026 : Nemčija je na Pesmi Evrovizije sodelovala večkrat kot katera koli druga država. Leto 2026 je zaznamovalo njeno 69. tekmovanje od 70 možnih. 2026 : Skladba Bangaranga je na tekmovanju zmagala s prednostjo 173 točk pred drugouvrščeno pesmijo, kar je največja zmagovalna razlika v zgodovini Pesmi Evrovizije, s čimer je bil presežen uspeh Alexandra Rybaka, ki je s pesmijo Fairytale v Moskvi 2009 zmagal s 169 točkami naskoka. https://www.youtube.com/playlist?list=PLmWYEDTNOGUIoJHzTvDmxnfE1GxBaG7j5 Tekmovanje je doslej gostilo izdaje s 35, 36, 37, 39, 40, 41, 42 in 43 sodelujočimi državami. Nikoli pa še nismo imeli Evrovizije z natanko 38 pesmimi. The post 70 let Evrovizije: 70 dejstev, ki jih verjetno niste poznali appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize
Pred natanko 70 leti, 24. maja 1956, so se v gledališču Teatro Kursaal v švicarskem Luganu zbrali umetniki, ki so zastopali sedem televizijskih hiš. To ni bil navaden koncert; bil je pionirski, tehnološko izjemno zahteven eksperiment v televizijskem prenosu v živo in obenem ambiciozen projekt kulturnega sodelovanja celinske Evrope. Tistega večera se je, sprva tiho in v črno-beli tehniki, rodila legenda, ki jo danes poznamo kot Pesem Evrovizije. Sedem desetletij Evropska radiodifuzna zveza (EBU) te dni uradno praznuje 70. obletnico tega dogodka, ki je zrasel v največji glasbeni šov v živo na svetu. Govorimo o projektu, ki je skozi sedem desetletij pred zasloni združeval stotine milijonov gledalcev – a ta visoki jubilej letos namesto enotnega ponosa vseh javnih televizij prinaša predvsem globok razmislek o njegovi prihodnosti. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] 70 let Pesmi Evrovizije Od črno-belih začetkov do današnjih globalnih spektaklov je Pesem Evrovizije nenehno premikala meje mogočega. V sedmih desetletjih neustavljivega ritma je prerasla v pravi kulturni fenomen in v tem času: postala globalna odskočna deska za več kot 1.800 edinstvenih skladb; razprostrla svoj bleščeči oder tisočem glasbenikov, med katerimi so nekateri prav tu tlakovali svojo pot med nesmrtne svetovne zvezde; izrisala glasbeni zemljevid Evrope, na katerem so svojo unikatno kulturno identiteto in pečat pustile kar tri zaporedne generacije izjemnih talentov; delovala kot tehnološki laboratorij prihodnosti, saj je neumorno orala ledino na področju satelitskih prenosov, televizijske produkcije v živo, interaktivnega glasovanja občinstva ter sodobnih digitalnih in pretočnih platform. Vseeno pa preteklost ni več jamstvo za mirno prihodnost Pesmi Evrovizije. V zadnjem obdobju so ostri politični razkoli in bojkoti več držav jasno pokazali, kako zahtevno je v kriznih časih vzdrževati skupno mednarodno platformo, ki naj bi skozi glasbo povezovala narode in generacije. Zaenkrat je razkol med nekaterimi članicami preprosto prevelik, da bi sploh lahko govorili o mirnejšem obdobju tega tekmovanja. Prvi mož Evrovizije Prvi mož Evrovizije kljub temu vztraja v svojem, skoraj pravljičnem svetu. Ob visokem jubileju namreč skozi uradno sporočilo za javnost ponuja popolnoma idealizirano sliko, ki žal ignorira trenutno realnost. »Pesem Evrovizije že 70 let kaže, kaj je mogoče, ko se javni mediji združijo s skupnim ciljem: ustvariti trenutke veselja, čustev in povezovanja, ki presegajo meje. Od majhnega gledališča v Luganu leta 1956 do današnjih stadionov in zaslonov po vsem svetu se Evrovizija nenehno razvija, pri tem pa ostaja zvesta svojemu ustanovnemu duhu – združevanju občinstva skozi glasbo,« je ob tem jubileju povedal Martin Green, direktor tekmovanja za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Restavriran posnetek iz leta 1956 Kljub aktualni krizi in razkolom med članicami pa EBU ne dopušča, da bi sedem desetletij tradicije zbledelo – rešitev pred pozabo namreč iščejo v različnih arhivih . Za obeležitev te obletnice EBU izdaja dve posebni vsebini, ki slavita izjemno zgodovino tekmovanja. Restavriran posnetek prve zmagovalke iz leta 1956 . EBU je v sodelovanju s švicarsko televizijo RSI, ki je del mreže SRG SSR, digitalno obnovil in remiksiral edini znani ohranjeni filmski posnetek zmagovalne skladbe s prve Pesmi Evrovizije. Posnetek, ki ga je ujel fotograf Vincenzo Vicari, prikazuje švicarsko predstavnico Lys Assia, ko 24. maja 1956 na odru Teatra Kursaal v Luganu znova izvaja svojo zmagovalno pesem Refrain. Gre za redek in dragocen pogled v same začetke Evrovizije. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&t=278s Filmski negativi so bili skrbno shranjeni v arhivu RSI, vendar od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bili digitalizirani. Ker je tehnologija od takrat močno napredovala, je EBU stopil do RSI s predlogom za ponovno skeniranje, barvno korekcijo in digitalno restavriranje negativov v ultra visoki ločljivosti (4K). To bo občinstvu omogočilo, da enega najbolj zgodovinskih trenutkov tekmovanja doživi v jasnosti brez primere. Ohranjanje zgodovine Evrovizije »Ohranjanje zgodovine Pesmi Evrovizije mi je izjemno pri srcu. Ponosen sem, da je EBU lahko naročil to restavriranje, tako da bodo oboževalci lahko še vrsto let uživali v zmagovalnem nastopu Lys Assia v najboljši možni kakovosti,« je povedal Chris Fox, višji producent v digitalni ekipi Pesmi Evrovizije, ki je sodeloval pri projektu. »Filmski posnetek nastopa Lys Assia iz leta 1956 je ključni del švicarske avdiovizualne dediščine. S to novo digitalizacijo, izvedeno v sodelovanju z EBU, SRG SSR znova dokazuje ključno vlogo javne televizije pri varovanju tako ikonografskih zgodovinskih trenutkov,« pa je dodal Brecht Declercq, vodja arhiva pri RSI. Iskanje celotnih posnetkov prenosov Evrovizije iz let 1956 in 1964, ki se je začelo pred 70. tekmovanjem na Dunaju, se medtem nadaljuje. Poleg tega je arhiv Eurodex na spletni strani eurovision.com posodobljen z zbirko Vicarijevih fotografij s tekmovanja leta 1956, ki jih je odstopil zgodovinski arhiv mesta Lugano. [caption id="attachment_11798" align="alignnone" width="844"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="844"] [/media-credit] Lys Assia na Pesmi Evrovizije 2016.[/caption] »Über die Brücke gehn« Druga izdaja ob obletnici je posebej produciran poklon v obliki filma, ki slavi sedem desetletij umetnikov in občinstva, ki jih resnično združuje geslo »Združeni v glasbi«. Film, ki je posnet na podlagi originalnega nastopa v živo z nemško evrovizijsko pesmijo iz leta 1986 Über die Brücke gehn v izvedbi Ingrid Peters, prepleta čustvene trenutke objemov umetnikov na odru in v zaodrju skozi celotno zgodovino Evrovizije – od najzgodnejših prenosov v petdesetih in šestdesetih letih do zmage bolgarske pevke Dare 16. maja 2026 na Dunaju. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Crossing The Bridge Naslov pesmi – »Prečkati most« – in njeno besedilo o povezovanju, upanju in skupnem napredku močno odmevata z zgodbo in vrednotami današnje Evrovizije. Skozi spreminjajoča se desetletja, tehnologije in generacije je Pesem Evrovizije prek univerzalnega jezika glasbe neutrudno gradila mostove med državami in kulturami, umetniki in občinstvom. Film uporablja izvirni nastop skladbe Über die Brücke gehn, ki ga je odstopila norveška televizija NRK, vrhunec pa doseže s prizori s 70. Pesmi Evrovizije na Dunaju, kjer je bolgarska televizija BNT proslavila svojo sploh prvo evrovizijsko zmago z najvišjo razliko v točkah doslej. S tem je zgodba tekmovanja sklenila krog in vstopila v novo dobo. https://www.youtube.com/watch?v=8LziZ3gX7uc The post Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize appeared first on Evrovizija.com .
Dosedaj zmagalo 73 pesmi
Pesem Evrovizije je eden redkih festivalov, ki je skozi desetletja prerasel okvire običajnega glasbenega tekmovanja in postal pravi evropski televizijski fenomen. Od svojega začetka leta 1956 je Evrovizija prehodila izjemno pot – v vsej svoji bogati zgodovini je odpadla le enkrat, v negotovem pandemičnem letu 2020. Letošnja izvedba na Dunaju je bila jubilejna, že sedemdeseta po vrsti. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&list=RD9POvOONqAj0&start_radio=1 Letos najmanj držav Tokratnih 35 tekmovalnih skladb je skupno število pesmi, ki so doslej zazvenele na evrovizijskem odru, povečalo na 1789. Če bi prišteli še 41 izbranih skladb za nikoli izvedeni festival leta 2020, bi številka narasla na okroglih 1830. A letošnja udeležba nikakor ni sodila med rekordne. Pravzaprav je bila letošnja konkurenca najmanj številčna po letu 2004, ko je Evrovizija prvič uvedla polfinalni večer in s tem odprla vrata še širši evropski konkurenci. Največ držav – kar 43 – je na Evroviziji sodelovalo v letih 2008, 2011 in 2018. [caption id="attachment_50210" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1956-1990[/caption] Na evrovizijskem odru so skozi desetletja nastopila številna velika glasbena imena, med njimi ABBA , Celine Dion , Cliff Richard in Julio Iglesias . Posebno mesto v zgodovini tekmovanja pa pripada Johnnyju Loganu , ki je s svojimi zmagami in številnimi evrovizijskimi uspešnicami pustil verjetno največji pečat v zgodovini Pesmi Evrovizije. 27 držav, 46 različnih mest Gostitelj jubilejnega, 70. izbora za Pesem Evrovizije je bil že tretjič Dunaj, ki je festival gostil že leta 1967 in 2015. Avstrijska prestolnica se je tako uvrstila med mesta z bogatejšo evrovizijsko tradicijo. Pesem Evrovizije je bila doslej organizirana v 27 državah in 46 različnih mestih. Največkrat jo je gostilo Združeno kraljestvo, kar devetkrat. Sledita Irska in Švedska s po sedmimi organizacijami, petkrat je festival pripravila Nizozemska, štirikrat Luksemburg, po trikrat pa Francija, Norveška, Nemčija, Danska, Izrael, Italija, Švica in Avstrija. Dvakrat sta Evrovizijo gostili še Ukrajina in Španija, po enkrat pa Belgija, nekdanja Jugoslavija (v Zagrebu), Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan in Portugalska. [caption id="attachment_50211" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1991-2025[/caption] Med mesti ostaja absolutni rekorder Dublin, kjer je Evrovizija gostovala kar šestkrat. Po štirikrat je festival potekal v Londonu in Luksemburgu, trikrat pa v Københavnu, Stockholmu, Malmöju in na Dunaju. Po dvakrat so Evrovizijo gostili še Cannes, Haag, Jeruzalem, Oslo in Kijev. 1789 evrovizijskih skladb Od prvega evrovizijskega večera leta 1956 pa do danes je bilo na uradnem tekmovanju izvedenih že 1789 skladb iz 52 različnih držav. Čeprav v zadnjih letih na odru močno prevladuje angleščina, Evrovizija ostaja izjemen jezikovni mozaik Evrope in širše. Na festivalu smo doslej slišali že več kot 60 različnih jezikov in narečij. Med njimi so tudi manj razširjeni in redkeje slišani jeziki. V zadnjih letih sta na evrovizijskem odru debitirala azerbajdžanski jezik ter avstralski staroselski jezik yankunytjatjara, ki ga je Avstralija uporabila v delu svoje skladbe. Posebnost evrovizijske zgodovine pa ostajajo tudi tri pesmi, odpeté v povsem izmišljenem jeziku – dokaz, da je Evrovizija že dolgo precej več kot le glasbeno tekmovanje in pogosto tudi prostor ustvarjalne svobode ter kulturnega eksperimenta. [caption id="attachment_22134" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Na ESC 2004 je bil prvič uveden predizbor. Na sliki naš Duo Platin, ki se ni uvrstil v finale.[/caption] Od leta 2004 dalje je evrovizijski izbor razdeljen na en predizbor in veliki finale, od 2008 pa na tri večere, in sicer na prvi in drugi predizbor ter veliki finale. Evrovizijski mejniki Mejniki Izbor Država Izvajalec Pesem 1. pesem Lugano 1956 Nizozemska Jetty Paerl Devogels van Holland 500. pesem Bergen 1986 Luksemburg Sherisse Laurence L'amour de ma vie 1000. pesem Atene 2006 Irska Brian Kennedy Every song is a cry for love 1500. pesem Lizbona 2018 Norveška Alexander Rybak That's how you write a song Do vključno letošnjega jubilejnega izbora je Pesem Evrovizije dobila 73 zmagovalnih pesmi. Posebnost ostaja leto 1969, ko so si prvo mesto razdelile kar štiri države. Največ evrovizijskih zmag so skozi zgodovino osvojile solistke, ki so slavile kar 41-krat. Moški izvajalci so zmagali 14-krat, skupine 12-krat, šestkrat pa so zmagoslavje odnesli dueti. Na vrhu lestvice najuspešnejših držav ostajata Irska in Švedska s po sedmimi zmagami. Sledijo Francija, Luksemburg, Združeno kraljestvo in Nizozemska s po petimi, čeprav je zadnja nizozemska zmaga iz Tel Aviva leta 2019 danes že precej oddaljen spomin. Štirikrat je slavil Izrael, po trikrat pa Norveška, Danska, Italija, Ukrajina, Švica in Avstrija. Dve zmagi imata Španija in Nemčija. Po eno zmago so doslej osvojili Monako, Belgija, nekdanja Jugoslavija, Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan, Portugalska in po novem tudi Bolgarija, ki je letos prvič stopila na evrovizijski vrh. Ob petdeseti obletnici festivala, leta 2005, so gledalci izbrali najboljšo popevko vseh časov. To je (pričakovano) postala skladba Waterloo, s katero je slavila švedska zasedba ABBA. https://www.youtube.com/watch?v=kfYp3HLHuA4&list=RDkfYp3HLHuA4&start_radio=1 The post Dosedaj zmagalo 73 pesmi appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 23. maj
Ansambel Saša Avsenika zapel pred Alejo kot pod Triglavom
Naša najmodernejša nakupovalna destinacija Aleja je dvotedensko praznovanje 6. rojstnega dne kronala z velikim brezplačnim koncertom Ansambla Saša Avsenika . »Prvič sem videla Avsenike tako blizu!«, »To je noro! Hvala, Alejo, ker lahko vsako leto poslušam tako vrhunske glasbenike.«, »Super, vsako leto nam ponudijo nekaj drugačnega.«. To je bilo le nekaj komentarjev od stotine navdušenih obiskovalcev, ki so vriskali, peli in plesali pred Alejo ter kot eno prepevali legendarne hite Avsenikov. [caption id="attachment_50194" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Barbara Reya" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ansambel Saša Avsenika pred Alejo.[/caption] Poklon obiskovalcem »Praznovanje je poklon našim obiskovalcem in lokalni skupnosti. Do njih čutimo veliko hvaležnost, zato je bil tudi letošnji koncert namenjen prav njim. V ALEJI vedno stremimo k temu, da obiskovalcem omogočimo vrhunska in raznolika glasbena doživetja. V preteklih letih so pri nas nastopili Nina Pušlar, Vlado Kreslin, Joker Out, letos pa Ansambel Saša Avsenika. Želimo si, da pri nas vsak najde nekaj zase, tako kot so pri nas dobrodošli vsi okusi in vse generacije. Prav to se odraža tudi v našem glasbenem izboru in dogodkih. Aleja tako znova dokazuje, da je prostor popolnega doživetja, ki presega zgolj nakupovanje,« je poudarila center managerka Klavdija Miklavžin Javornik . [caption id="attachment_50190" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Barbara Reya" align="none" width="1000"] [/media-credit] Obiskovalce je na brezplačnem koncertu ob 6. rojstnem dnevu pozdravila Klavdija Miklavžin Javornik, center managerka Aleje.[/caption] Tradicionalni koncert v Ljubljani »Ko smo prejeli vabilo Aleje, smo se odločili, da svoj tradicionalni poletni koncert v Ljubljani namesto na Ljubljanskem gradu izvedemo tukaj,« je izpostavil Matic Plevel, kitarist in manager Ansambla Saša Avsenika. Koncert si bodo zagotovo za vedno zapomnili tudi tisti srečneži, ki so bili v nagradni igri izžrebani za meet & greet z ansamblom, kjer ni manjkalo iskrenih nasmehov in čustvenih trenutkov. [caption id="attachment_50192" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ansambel Saša Avsenika navdušil številne obiskovalce pred Alejo.[/caption] Praznovanje se nadaljuje vse do konca meseca, ko lahko v Aleji med nakupovanjem zaigrate partijo mini golfa Candyland. Ob tem si lahko priigrate tudi številne nagrade Alejinih partnerjev, med njimi so blagovne znamke Lisca, s. Oliver, s. Oliver Black Label, Turistična agencija Sonček, Office shoes, Baby center, dm, Teta Frida, McDonald´s in Chuty´s. [caption id="attachment_50193" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Izbrani nagrajenci so se lahko pred koncertom z ansamblom tudi fotografirali.[/caption] Tudi letos pestro poletje nad mestom Aleja je prostor, kjer se na enem mestu prepletajo trendi nakupovanja, druženja, gastronomije iz vsega sveta, glasbenih doživetij za vse okuse in kjer se stalno nekaj dogaja. Naša najmodernejša nakupovalna destinacija tako v velikem slogu počasi stopa v poletje, kjer že napovedujejo nove aktivnosti. Na treh igriščih na Aleji Sky se nadaljuje sezona padla, čez celo poletje pa bo potekala nova sezona after-work koncertov in plesnih večerov. Poletje bo junija odprl Balladero, nastopili pa bodo še Trio Firšt, LPS, Kiki, Fed Horses, Nipke in dve presenečenji, ki bosta razkriti v kratkem. [caption id="attachment_50189" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Toni Pugelj, direktor SES Slovenija, in Klavdija Miklavžin Javornik, center managerka Aleje, z ansamblom Saša Avsenika.[/caption] Prvenstvo v nogometu Obiskovalci si bodo na velikem zaslonu v sproščenem vzdušju in pestri kulinarični ponudbi lahko ogledali tekme bližajočega se svetovnega prvenstva v nogometu. Najmlajši pa bodo lahko v prijetno ohlajenem otroškem parku Planetu Lollipop v poletju uživali v številnih kreativnih delavnicah. [caption id="attachment_50195" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Obiskovalci so skupaj z Ansamblom Saša Avsenika peli, plesali in se veselili.[/caption] The post Ansambel Saša Avsenika zapel pred Alejo kot pod Triglavom appeared first on Evrovizija.com .