Vir: Evrovizija.com
Neisha: Verjetno je to eden bolj zapeljivih valčkov, kar sem jih ustvarila
Priljubljena glasbenica Neisha te dni stavi na novo skladbo Ti nisi ti, o kateri pravi, da gre za čisto svežo, malce drugače 'zapakirano', a moderno njeno avtorsko zgodbo, ki ima še retro pridih. "Violinice z zvokom 70-ih, umik akustičnega klavirja iz prvega plana, fokus hierarhije v zvoku je na ritmu, beatu, ki zacementira, ozemlji, a vseeno zaziba in na lahkotnosti igranih zračnih aranžmajskih vložkov, predvsem pa na vokalu, ki doživeto pripoveduje zgodbo. Strukturiranost - preplet melodije in akordov ... no, to pa lahko rečem, da je spisala stara, dobra Neisha," o skladbi pove glasbenica. [caption id="attachment_47642" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: STARR DESIGN / Snežka Kuralt" align="none" width="1000"] [/media-credit] Neisha[/caption] Verjetno je to eden bolj zapeljivih valčkov, kar sem jih ustvarila tokom nizanja pesmi na svoje plošče v teh dveh desetletjih. In valčkov ni malo na mojem repertoarju. Spomin na leto 2005 "Singel je bil avtorsko skovan v moji valilnici avtorske glasbe, to je studio Mala šola rokenrola, v sodelovanju s tekstopiscem Tomažem Juvančičem. Posnet, zvočno spiljen in opremljen z vrhunsko produkcijo pa pod taktirko producenta Dejana Radičevića v Daisymusic studiu. Pesem me nostalgično ponese v leto 2005 in me spomni na začetke moje solo kariere in na pesem Malo tu, malo tam. 26. junija 2026 bom to obletnico tudi slavnostno obeležila s koncertom v Križankah in s svojimi gosti - RTV Simfoniki. Že zdaj vas lepo povabim, karte pa bodo tudi kmalu v prodaji," strne Neisha in vas vabi k poslušanju. [caption id="attachment_47641" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: STARR DESIGN / Snežka Kuralt" align="none" width="1000"] [/media-credit] Neisha[/caption] The post Neisha: Verjetno je to eden bolj zapeljivih valčkov, kar sem jih ustvarila appeared first on Evrovizija.com .
Včeraj
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Brata Žigan in Kristijan Krajnčan znova združila moči
Brata Žigan in Kristijan Krajnčan po Snežinkah Pepela zdaj predstavljata še skladbo A palm for you. "Skladbo sem napisal za svoj sprejemni izpit za pisanje filmske glasbe na Amsterdamskem konservatoriju. Napisana je bila za solo klavir, kot počasen, otožen valček o nekom, ki potrebuje dlan drugega človeškega bitja," je v uvodu povedal Kristijan Krajnčan. https://www.youtube.com/watch?v=cobXs1Dma0w&list=RDcobXs1Dma0w&start_radio=1 Ekstremna razlika v dinamiki in instrumentaciji Ob tem nas je seveda zanimalo, kako je potemtakem prišlo do ponovnega sodelovanja z bratom? "Ko sva z Žiganom začela koncertirati, sem se spomnil na to skladbo. Moja žena Tsarina je napisala besedilo in pomen skladbe pretvorila v to, da dlan podaš sam sebi. Všeč mi je ekstremna razlika v dinamiki in instrumentaciji, ki sva jo posnela za prihajajoči album," je pojasnil Kristijan. Kako pa o sodelovanju in pesmi razmišlja Žigan Krajnčan? "Komad mi pomeni točno to kar govori refren besedila: can i promise love to my soul, in a rotten glow of the morrow? Lahko obljubim ljubezen svoji duši v gnilem siju jutrjišnjega dne? S tem se tudi sam borim. Živimo v okolju, ki je res odmaknjen od narave in s tem sem tudi jaz odmaknjen od nje. Moram se ji konstantno približevati, kajti strah me je da me zapusti. Človek lahko hudo zboli če je odmaknjen od narave. Kdaj mam občutek da je svet bolan in da smo vsi malo bolni z njim," je zakjućil Žigan. [caption id="attachment_47638" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika Records" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kristijan in Žigan Krajnčan[/caption] The post Brata Žigan in Kristijan Krajnčan znova združila moči appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Vili Resnik: 30 nepozabnih let na glasbenih odrih proslavil v Cvetličarni
Naš nekdanji evrovizijski predstavnik ter eden najboljših in najbolj zaposlenih žurerjev na slovenski glasbeni sceni ne zmanjšuje tempa. Vili Resnik v zaključek leta 2025 vstopa v odlični formi, na krilih nepozabnega koncerta ob žlahtnem jubileju in z vročim singlom, ki bo kot nalašč za zimsko stiskanje. [caption id="attachment_47626" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] Številne uspešnice Stara lipa, Potepuh, Naj bogovi slišijo, Moja Generacija, Na fuzbal me spust, Lepa za umret, Ko vrbe jokajo, Zate zvezda gori, Moja dolina in Diham zate, so le nekateri hiti, s katerimi je Vili Resnik zaznamoval koncertne odre in radijski eter kot solist. Če pa k temu prištejemo še številne uspešnice, ki jih ustvaril s skupino Pop Design (Pokliči me nocoj, Zate, Cerkev domača, Božična noč, Ko si na tleh, Ne bom ti lagal idr.), njegov nagajivi karakter, karizmo stadionskega rock zvezdnika in izjemno odrsko energijo, pa je povsem jasno zakaj je v slovenski pop kulturi zacementiran kot živa legenda. [caption id="attachment_47628" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] 30 let na glasbenih odrih Na koncertu ob 30-letnici, ki se je zgodil 14. novembra v Cvetličarni, je z razširjenim bendom odigral 26 skrbno izbranih skladb in ob tem kakšen hit, recimo Zadnji žigolo, tudi izpustil. Na oder je kot goste povabil Omarja Naberja (Ne bom ti lagal), Roka Lunačka (s katerim je ustvaril zadnjih nekaj uspešnic, skupaj sta zapela Lepa za umret), s klapo Semikanta (Stara lipa) pokazal ljubezen do zborovskega petja, ko je ob Na fuzbal me pust oder do zadnjega kotička napolnil Harmonikarski orkester Bučar , pa je prišla do izraza njegova ljubezen do veselic. In ravno ta 'iskrena homogena raznolikost' je tisto, kar ljubitelje njegove glasbe najbolj navdušuje. Ti so zapolnili areno in balkon ljubljanske Cvetličarne in z Vilijem peli od prvega do zadnjega verza, vsi skupaj pa so ustvarili izredno koncertno energijo. [caption id="attachment_47627" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Omar Naber[/caption] [caption id="attachment_47631" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Rok Lunaček[/caption] [caption id="attachment_47633" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Glasbena šola Bučar[/caption] Žlahtnemu jubileju je nazdravilo tudi nekaj njegovih kolegov, glasbenih in medijskih profesionalcev ter ustvarjalcev z drugih področij javnega delovanja, Vili pa je ob tej posebni priložnosti krstno izvedel novo pesem Nihče ni sam, ko pada sneg. Video zanjo bo posnel ta vikend, potem ga čaka veseli december, po kratkem premoru pa še finale razprodane turneje Rudan x Resnik Show v Novem mestu (21/2/2025). [caption id="attachment_47635" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] [caption id="attachment_47629" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] [caption id="attachment_47636" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik z bendom[/caption] The post Vili Resnik: 30 nepozabnih let na glasbenih odrih proslavil v Cvetličarni appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje?
Dunaj bo 12., 14. in 16. maja 2026 že tretjič gostil evrovizijsko tekmovanje, okrog katerega se letos še kako govori, predvsem zaradi sodelovanja Izraela, ki je bil zadnji dve leti vpet v krvavo vojno v Gazi. O usodi Izraela je bilo sprva predvideno izredno novembrsko srečanje članic EBU , a so ga po podpisu mirovnega načrta odpovedali oziroma znova prestavili na redno decembrsko skupščino zveze EBU, kjer naj bi le razpravljali o tej problematiki, ne pa tudi glasovali. Avstrijski kancler Christian Stocker je medtem dejal, da razprava o udeležbi Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije meče senco na samo prireditev. Dunaj 2026 Maksimalno 44 držav Kot je že znano se je 1. septembra 2025 začela evrovizijska sezona 2026. 15. septembra je bil prvi rok za prijavo. Kdo vse je oddal prijavo za sodelovanje na ESC 2026 v tem roku vsaj javnosti ni znano. Drugi in s tem zadnji rok pa se izteče decembra 2025. Omenja se 10. december. Po tem datumu (oziroma nekaj dni kasneje) bo tudi uradno znano, kdo vse bo sodeloval na Dunaju 2026. Maksimalno lahko sicer sodeluje 44 držav, od tega 38 v prvem in drugem predizboru (5 držav iz družine velikih pet ter gostiteljica so avtomatsko že v finalu) ter na koncu 26 držav v velikem finalu. Kdo je že rekel da? Zaenkrat ni znan oziroma izbran še noben evrovizijski predstavnik za Dunaj. Je pa do 15. novembra 31 držav javno potrdilo sodelovanje . Te države so: Albanija, Avstrija, Avstralija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Moldavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina ter Velika Britanija. Seveda obstaja tudi tukaj možnost (sicer majhna), da se zaradi vse bolj glasne polemike o sodelovanju Izraela na evrovizijskem tekmovanju kakšna državo iz tega seznama odpove sodelovanju. [caption id="attachment_8584" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="845"] [/media-credit] Seznam sodelujočih televizij uradno še ni znan.[/caption] Pogoj: Nesodelovanje Izraela Še vedno je tukaj kar nekaj držav, ki sodelovanje na 70. Izboru za Pesem Evrovizije 2026 pogojujejo z nesodelovanjem Izraela. Te države so: Slovenija, Islandija, Nizozozemska, Španija, Irska in pa tudi Belgija. Te države bodo svojo odločitev sporočile, ko bo zveza EBU objavila uradni seznam sodelujočih držav na ESC 2026. To se bo zgodilo najkasneje decembra 2025. Preostali (še) čakajo Ob tem ni odveč če za konec še zapišemo, da so nekatere preostale članice zveze EBU, ki še javno niso potrdile sodelovanja, bolj kot ne nejasno in nenkonkretno sporočile, ali bodo sodelovale na Dunaju ali pač ne. Zopet tretje pa molče čakajo. In čakajo ... Stališče RTV Slovenija je, da če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami na Pesmi Evrovizije 2026, Slovenija ne bo sodelovala na jubilejnem glasbenem tekmovanju na Dunaju maja 2026. [caption id="attachment_32010" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV SLO čaka na odločitev zveze EBU.[/caption][poll id="102"] The post Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje? appeared first on Evrovizija.com .
Otroška Evrovizija 2025: Kakšne so pesmi? Prisluhnite vsem 18 tekmovalcem!
Na 23. izdaji t. i. Otroške Evrovizije bo, kot je že uradno znano, sodelovalo 18 radiotelevizijskih postaj, torej ena več kot lansko leto, ko je slavila Gruzija . Izbor Junior Eurovision Song Contest se bo odvil v soboto, 13. decembra, v gruzijski prestolnici Tbilisi. Znane vse tekmovalne pesmi Dober mesec pred samim izborom zveza EBU in gruzijska televizija GPB (kot organizatorka tokratne edicije) predstavljata vse tekmovalce in njihove pesmi. Ena izmed njih bo osvojila 23. Izbor za Otroško Evroviziji 2025. Malta: Eliza Borg – I Believe Azerbajdžan: Yağmur – Miau Miau Hrvaška: Marino Vrgoč – Snovi San Marino: Martina CRV – Beyond the Stars Armenija: Albert – Brave Heart Ukrajina: Sofiia Nersesian – Motanka Irska: Lottie O’Driscoll Murray – Rúin Nizozemska: Meadow – Freeze Poljska: Marianna Kłos – Brightest Light Severna Makedonija: Nela Mančeska – Miracle Črna gora: Asja Džogović – I tužna i srećna priča Italie: Leonardo Giovannangeli – Rockstar Portugalska: Inês Gonçalves – Para onde vai o amor? Španija: Gonzalo Pinillos – Érase una vez (Once Upon a Time) Gruzija: Anita Abgariani – Shine Like a Star Ciper: Rafaella & Christos – AWAY Francija: Lou Deleuze – Ce Monde Albanija: Kroni Pula – Fruta Perime [caption id="attachment_47186" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: GPB" align="none" width="1000"] [/media-credit] Scenografija Otroške Evrovizije 2025[/caption] Prvič leta 2003 Spomnimo. Otroška Evrovizija je bila prvič organizirana v Københavnu leta 2003. Prvo izdajo je osvojila Hrvaška s skladbo Ti si moja prva ljubav, ki jo je odpel Dino Jelusić. Od takrat dalje se to tekmovanje, na katerem sodelujejo mlada grla (od 9 do 14 let) odvija vsako leto – čeprav ne nujno v državi zmagovalca prejšnjega leta, kot je običajno za tekmovanje Evrovizije. Gruzija, ki bo že drugič gostila Otroško Evrovizijo, je najuspešnejša država v zgodovini tega tekmovanja, saj slavila štirikrat: 2008 – Bzikebi s pesmijo Bzz …, 2011 – Candy s pesmijo Candy Music, 2016 – Mariam Mamadashvili s pesmijo Mzeo in 2024 – Andria Putkaradze s pesmijo To My Mom. RTV Slovenija, ki tokrat znova ne sodeluje, je na Otroški Evroviziji (Junior Eurovision Song Contest) sodelovala le dvakrat, in sicer leta 2014 in 2015. Z Ulo Ložar smo najprej zasedli 12. mesto, z Lino Kuduzovič (leto dni kasneje) pa tretje mesto. [poll id="26"] The post Otroška Evrovizija 2025: Kakšne so pesmi? Prisluhnite vsem 18 tekmovalcem! appeared first on Evrovizija.com .
petek, 14. november
Vau, takšnih ESC priredb pa ne slišimo vsak dan
3. julija 2025 je Nacionalni avditorij v Madridu gostil resnično izviren koncert, in sicer Eurocanción Sinfonica – program z številnimi evrovizijskimi uspešnicami vseh časov, ki jih je Alejandro Vivas na novo zasnoval v simfonično obliko, in sicer za Metropolitanski orkester Madrida in zbor Talía pod taktirko Silvie Sanz Torre. Objavili še preostale ESC priredbe Skupina Talía, ki je neprofitna organizacija in ki se zavzema za širjanje glasbe in kulture, je nekaj dni nazaj na YouTube najprej delila priredbo skladbe Espresso Macchiato Tommyja Casha, ki jo je v tej verziji poustvaril skladatelj Alejandro Vivas. Sedaj pa so na YouTube sledile še tri znane evrovizijske pesmi, ki jih v originalu prepevajo: Fairytale (2009) – Alexander Rybak, Euphoria (2012) – Loreen in Amar pelos dois (2017) – Salvador Sobral. Ob poslušanju bi lahko dejali, da gre za edinstvene prireditve, ki jih ne slišimo vsak dan, sploh pa ne v orkestralni verziji, kajne?! Repertoar: Volare (1958) – Domenico Mogduno, Eres tú (1973) – Mocedades, Waterloo (1974) – ABBA, Nocturne (1995) – Secret Garden, Save Your Kisses for Me (1976) – Brotherhood of Man, Amar pelos dois (2017) – Salvador Sobral, Hallelujah (1979) – Milk and Honey, Voilà (2021) – Barbara Pravi, Euphoria (2012) – Loreen, Rise Like a Phoenix (2014) – Conchita Wurst, Fairytale (2009) – Alexander Rybak in Esa diva (2025) – Melody. https://www.youtube.com/watch?v=tgHxbPkc_Cw https://www.youtube.com/watch?v=EEvIPhpAuiI https://www.youtube.com/watch?v=dFP2DN_ykek https://www.youtube.com/watch?v=yuFZr4xyNMk The post Vau, takšnih ESC priredb pa ne slišimo vsak dan appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 13. november
Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi
Priljubljeni ženski trio Bepop se pred najlepšim časom v letu predstavlja z novo skladbo Za praznike, ki je bila ustvarjena v sodelovanju z Zborom Slovenske filharmonije. Dekleta pravijo, da nas skladba opominja, da so resnično pomembni trenutki tisti, ki jih preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi – v toplini doma, ob pogovorih, smehu in spominih, ki ostanejo. Dekleta imajo z božično glasbo dolgoletno tradicijo. Leta 2004 je skupina Bepop izdala svoj prvi praznični album Božič je. Ta še danes spremlja mnoge slovenske domove ob praznikih. Letos bodo na seznam predvajanja dodale še to čisto novo skladbo Za praznike, ki bo ob svetlečih lučkah in vonju po piškotih združila vse generacije. Na kakšen način, pa so nam zaupale v prijetnem razgovoru ... [caption id="attachment_47609" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop (Alenka, Tinkara in Ana)[/caption] Bepop Toplina in nežnost Draga dekleta ... glede na to, da ste znane po energiji, pozitivnosti in vokalni ubranosti, kako ste želele, da zveni najnovejša glasbena zgodba Za praznike – bolj kot melodija iskrene topline ali kot filmska zvočna kulisa decembrskega čudeža? Ko smo slišale prvo zasnovo pesmi, smo si nekako kar predstavljale, da z nami poje en mogočen zbor. S tem se je strinjala tudi avtorica pesmi in besedila Iris Ošlaj, ki je s to mislijo tudi nadaljevala pri ustvarjanju in zasnovi pesmi. V podobni verziji se še nikoli nismo predstavile in mislim, da je pesem izpadla tako ali celo še boljše, kot smo si predstavljale. In če nadaljujemo ... praznične melodije so v naših ušesih melodije polne topline in nežnosti. Bepop smo od nekdaj sinonim za nostalgijo oziroma energijo, vendar smo vse tri močno želele ustvariti eno krasno praznično balado, v sodelovanju še z nekom. Nekako smo bile enotne, da si želimo k sodelovanju povabiti večglasni zbor. Zelo smo hvaležne, da se je k našemu sodelovanju odzval Zbor Slovenske filharmonije, ki je dal celotni pesmi piko na i. Naj ob tem izpostavimo še zanimivo dejstvo, in sicer da smo pesem želele izdati že lansko leto, a smo se realizacije te ideje lotile prepozno. (smeh) A nič za to. Menimo, da je ravno sedaj pravi čas, v kar zelo močno verjamemo v to. Z Zborom Slovenske filharmonije nas je povezala naša Ana, ki je bila lansko leto gostja podkasta pri Tilnu Artaču. Tam so jo presenetili s petjem izvedbe naše pesmi Bodi zvezda. Ko smo iskale zbor, s katerim bi pesem posnele, je bil zbor Slovenske filharmonije najboljša izbira, ki ima še posebno dodano vrednost. Zadnja leta smo vajeni, da na odre prinašate dovršene projekte – glasbeno, vizualno in produkcijsko. Kako visoko si same postavite standarde, ko se odločate za nov komad in posledično nastop? V tem smo si vedno enotne – celostni pristop. Stremimo k temu, da so naše pesmi vedno pozitivne, navdihujoče in najbolj pomembno, iskrene. Tukaj se nam zdi, da je ključ. Četudi same ne napišemo besedila ali melodije, nam je izjemno pomembno, da se s pesmijo poistovetimo in smo ves čas ustvarjanja prisotne, aktivne. Glede na to, da danes živimo v precej vizualni dobi, nam je pomembno, da poleg pesmi naši publiki ponudimo tudi vizualno edicijo pesmi. Videospot je danes nuja, saj se glasba ne samo posluša, ampak tudi gleda. Mnogi imajo svoje playliste narejene na YouTube. Če žeimo, da nas umestijo tja, je dobro, da imamo tudi videospot. Ogromno nam pomeni celostna podoba. Poleg projektov, za katere se skrbno odločamo in za katerimi stojimo 100 %, vložimo tudi veliko truda na kakšen način projekt predstaviti občinstvu in nasploh, kako bomo izgledale. Včasih so drugi poskrbeli za nas, danes nam je veliko bolje in lažje, ko za vsem stojimo same. [caption id="attachment_47608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] Nostalgija in svežina pesmi Pesem Za praznike nam daje občutek in toplino starih časov, a hkrati prinaša sodoben zvok. Kako ste našle pravo ravnovesje med nostalgijo in svežino? To je dobro ujela Iris Ošlaj, ki je napisala oboje, besedilo in melodijo. Nam je pa ves čas pošiljala glasovna sporočila o napredku pesmi. Zapela kakšno idejo ali jo celo zaigrala na klavir. Me pa smo nato podale svoje občutke, misli in želje. Nekako smo našle način, kako naše misli, želje in pričakovanja ujeti v pesem in smo res zelo ponosne na izdelek. To, da pesem prinaša sodoben zvok je seveda po našem mnenju prav, saj je vendar razlika v glasbenem napredku izpred dvajsetih let. Tudi me nismo več najstniške frklje in tako kot se človek ves čas spreminja in raste, se tudi naš odnos do glasbe. Če bi skladbo Za praznike predstavile na večjem glasbenem odru, kako bi jo predstavile? Bi bila to bolj intimna izvedba z zborom ali spektakel s polnim odrom lučk in snežnih efektov? Ana : Aboslutno jo vidim kot nekaj pompoznega, velikega in niti malo intimnega. Zbor pesmi doda mogočnost, veličino in to si zasluži največji oder in čim več luči. Alenka : Jaz si definitivno predstavljam začetek pesmi skoraj brez glasbene podlage samo z glasovi.. bolj bi se pesem stopnjevala, več elemtov bi se dodajalo. Pomoje idej za izvedbo, ne bi zmanjkalo. Tinkara: Se strinjam. Če govorimo o večjih glasbenih odrih, potem bi vključila zbor, luči, snežne efekte, plesalce, artiste in še bi lahko naštevala. [caption id="attachment_47610" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] Delček prispevala Neisha Sodelovanje z Neisho vedno prinese poseben glasbeni podpis. Kaj je tisto, kar Neisha kot soavtorica in aranžerka prinese v vašo glasbeno zgodbo? Neisha je postavila harmonijo za zbor, ki je v osnovi klasičen. Govorimo seveda o Zboru Slovenske filharmonije, ki se ne pojavlja pogosto v duetih s pop izvajalci. In to, da so se odločili sodelovati ravno z nami, je za nas izjemna čast. Neisha je, ob vedenju, da bo to pel klasični zbor, postavila vokale in všeč nam je, da so harmonije vseeno malo bolj drzne. Je pa seveda prispevala tudi svoje klavirske spretnosti. In klavir je tudi inštrument, ki v pesmi najbolj izstopa. Neisha je v naših očeh tako carica. In pika. Večkrat smo jo imele priložnost opazovati in občudovati pri delu. Je virtuozinja, ki ideje kar stresa iz rokava. Bepopke smo zelo vesele, ker je s svojimi idejami in znanjem nadgradila pesem Za praznike. Poleg zbora Slovenske harmonije je ona definitivna dodatna referenca, ki pesem postavi še na višji nivo. Besedilo pa je prispevala, kot ste že omenile, vaša prijateljica Iris Ošlaj, kajne? Ste ji pustile prosto pot pri tej zgodbi ali ste ji tudi kaj namignile, kar bi si želele slišati skozi besedilo? Navodila so bila, da želimo toplo, praznično pesem. Tako da jo bomo lahko vsako leto znova peli ob okraševanju smrekice in peki prazničnih piškotov. Smo se pa tudi me zelo angažirale pri nastajanju te pesmi. Iris je zelo dobro vedela, kaj si želimo. Nekaj navodil je vsekakor dobila in na koncu dostavila krasen rezultat. Verjamemo, da je za avtorja verjetno malenkost lažje nekaj ustvariti, če izvajalca dobro pozna in ona se je res izkazala, ker nas dobro pozna. Ve katere vrednote in prioritete so naše ključne. Zbor Slovenske filharmonije je pesmi dodal veličino. Ste razmišljale, da bi s tem zborom posnele še kakšno pesem? Ana : Dajmo lepo počasi. Korak po korak. Z Zborom slovenske filharmonije smo prvič stopile v kontakt, ko so me povabili v goste v njihov podcast 1, 2, 3 bis …, ki ga vodi Tilen Artač. Takrat smo se pogovarjali o petju, prav prijetna debata se je razvila. Ob koncu so me presenetili s prav posebno izvedbo pesmi Bodi zvezda. Povabili so me, da z njimi zapojem in takrat smo nekako (seveda še nevede) zasadili seme. Ko smo se s puncami pogovarjale o zborih, ki jih slišimo v tej pesmi, smo se na koncu strinjale, da si želimo najbolj profesionalnega v Sloveniji – Zbor slovenske filharmonije. [caption id="attachment_47612" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] "Pesem Za praznike je ravno ugledala luč sveta. Želimo si, da bi jo ljudje spoznali, slišali in tudi poslušali. Na ta način želimo tudi širši publiki malo približati čarobnost zborovskega petja. To je nekaj veličastnega, odpre nove občutke in te popelje v popolnoma drug svet. Veselilo bi me, če bi tudi mlajši večkart zajadrali na kakšen tak koncert in si s tem še razširili svoja obzorja v umetnosti." Ana Na Evroviziji se (trenutno) ne vidijo Mimogrede, ko smo ravno evrovizijski portal, ki večino časa posveča Evroviziji ... Vas morda mika tudi evrovizijski oder? Če da, s kakšno skladbo bi se želele predstaviti? Ana : Joj, pred leti smo se pogovarjale o sodelovanju na kakšnem festivalu. Nekdo je omenil tudi Evrosong, ampak se takrat nismo počutile pripravljene za ta oder. Ne, da ne bi bile sposobne, pač pa smo takoj pomislile, kaj to prinese za seboj. Koliko obveznosti, vaj, voženj, itd. Me pa smo, poleg Bepop, vsaka v svojih projektih, ki nam tudi vzamejo čas in tu so seveda še naše družine. Tako, da smo to idejo dale malo »hold«. Alenka : Se pa tudi zavedamo, da je Evrosong precej drugačen kot leta nazaj, ko je pomembna cela zgodba oziroma šov. V primeru, da bi se prijavile, bi to bilo definitivno nekaj za evrovizijski oder. Trenutno smo z glavo v drugih projektih - glasbenih in osebnih. Tinkara : Tudi sama o tem ne razmišljam. Trenutno se prepuščam toku dogodkov s pesmijo Za praznike, malo pa priznam, da si kot izziv jemljem letno 2027, ko Bepop in oddaja Popstars praznujemo 25 let. Idej je ogromno in upam, da jih čimveč realiziramo. Videospot, ki smo ga prav tako že omenili, je vizualno kot filmska razglednica – mešanica elegance in domačnosti. Če bi pesem Za praznike bila film, kakšen bi bil? Ana : Za to se moramo zahvaliti Nikoli Janušiču, ki je dobro plul med valovi ženske energije, ki je na snemanju tega videospota zagotovo ni primanjkovalo. Sodelovale so tudi naše hčerke – kar šest jih imamo skupaj. Nikola je s svojo mirnostjo in potrpežljivostjo res dobro vijugal. Če bi bila pesem film, pa mislim, da bi govoril o preprosti punci, ki nikakor ne dobi priložnosti, da pokaže svoj talent – da zapoje. Na eni strani živi povprečno družinsko življenje, po drugi strani pa si želi velikega odra in stoječih ovacij. Seveda bi spoznala nekega prelepega moškega, ki bi jo podpiral pri tem in ji tudi pomagal tlakovati pot do tega velikega odra, kamor bi na koncu filma tudi stopila. Alenka : Jaz pa si predstavljam ravno obratno, neko žensko podobo, karieristko, oblegano z delom, ki nima časa za nikogar izven obveznosti, dokler ne spozna nekoga, ki jo umiri oziroma prizemlji, ji odpre oči, kar je res pomembno – lepi trenutki z ljubljenimi osebami. Se vidi, da gledam preveč božičnih filmov s podobnimi zgodbami. Tinkara : Kot žanr bi bila res verjetno romantični film. Ko takole gledam spot, bi rekla, da je kar nekakšen trailer filma, ki bi lahko govoril o življenjih nas treh. Vsaka ima toliko različnih projektov in dosežkov že za sabo, da bi bilo več kot dovolj potem za celovečerni film. [caption id="attachment_47614" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dekleta s hčerkami[/caption] Dolga glasbena pot Zasedba Bepop je med drugim tudi simbol slovenske pop tradicije. Kako danes gledate na svojo pot – od pop fenomena pred dobrimi 20-imi leti do današnje zrele pop skupine? Zelo smo ponosne na to. V naših začetkih smo velikokrat slišale besedno zvezo »muhe enodnevnice«. In ne vem, morda smo takrat ravno to morale slišati, da se je zasidralo v nas. Danes, po vseh teh letih še vedno stojimo na odrih po vsej Sloveniji. Še vedno ustvarjamo novo glasbo. Najbolj ponosne pa smo na to, da nas sprejemajo res različne generacije. Od otrok, do njihovih staršev in njihovih staršev. Zelo smo ponosne na vse, kar smo dosegli in nasploh kako smo se razvijali skozi leta. Še zmeraj smo dekleta prizemljena (brez diva faktorja), velikokrat se spominjamo kakšnih simpatičnih anekdot iz preteklosti in se smejimo zraven. Nasploh pa smo ponosne, ker naše pesmi še danes krožijo tudi med mlajšo generacijo. Že takrat pred leti so govorili, da je naša glasba za vse generacije, ta trditev se danes le še dodatno potrjuje. Zadnja leta opažamo, da se pri nas spet krepi zanimanje za dobre, spevne pop pesmi z močno melodijo. Čutite, da ste s svojo ustvarjalnostjo pripomogle k temu preporodu? Smo vesele, če je temu res tako. Seveda pa si želimo, da bi čim več ljudi poslušalo slovensko glasbo, naša ustvarjanja pa podpirali s tem, da pridejo na naše koncerte. Glasbeniki ustvarjamo s srcem in verjamemo v svoje projekte, katere tudi delimo z občinstvom. So si pa glasbeni okusi različni, kar ni narobe, predvsem je pomembno, da obstane slovenska glasba in da se ji da priložnost. [caption id="attachment_47611" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka, Ana in Tinkara[/caption] Naj končamo z glasbo In za konec: če bi morale za božični večer, ki bi bil obarvan evrovizijsko, zapeti tri pesmi – eno vašo, eno tujo in eno iz otroštva – katere bi izbrale in zakaj ravno te? Ana : Za praznike je pesem z zborom, ki bi na velikem evrovizijskem odru zagotovo izstopala. Nato je tu All I want for Christmas is you. To je pesem, ki v vsakem od nas zbudi neke prijetne občutke. Je hitra, kar pomeni, da bi nas tudi pognala na plesišče. Tretja? Naš kuža, od Hajdi. (smeh) Ne vem zakaj, to je prva pesem, ki mi je padla na pamet in imam na njo lepe spomine iz otroštva. (smeh) Alenka : Definitvno bi Bepopke izvedle pesem Za praznike z zborom. Sem pa prepričana, da bi nastop in pesem še dodatno nadgradile v duhu Evrovizije. Glede na to, da pa govorimo o evrovizijskem odru, bi bila daleč najbolj idealna energična pesem All I want for Christmas is you od Mariah Carey. Bi kar upala trditi, da vidim že celotno sceno in plesalce na odru. Od pesmi iz otroštva pa mi najbolj odzvanja melodija od Pop Design Na božično noč. Tinkara : Vidim, da sta prva in druga že izbrani, od šesmi in otroštva pa bi izbrala pesem od Rive Rock me baby. Vedno, ko jo slišim, me ravno spomni na Evrosong, na to Jugoslovansko zmago leta 1989, ki se je zelo dobro spominjam. Bila sem stara devet let, plesala in prepevala pred televizijo na to pesem. [caption id="attachment_47613" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] The post Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi appeared first on Evrovizija.com .
V Alejo in Citypark na prižig prazničnih luči; tu je še nagradna igra!
Prižig prazničnih luči bo tudi letos spremljala posebna nagradna igra v obeh nakupovalnih destinacijah, kjer se obiskovalci lahko potegujejo za nagrade v skupni vrednosti 4.000 evrov. Zadeni božična darila že v novembru Druga polovica novembra bo v znamenju predprazničnega nakupovanja z odličnimi nagradami in prijetnimi presenečenji. Od petka, 13. novembra pa vse do sobote, 29. novembra, bo v nakupovalnih destinacijah Aleja in Citypark potekala velika nagradna igra » Zadeni božična darila že v novembru «. Podelili bodo privlačne nagrade v skupni vrednosti 4.000 evrov, med katerimi bodo tudi darilni boni Desetak. [caption id="attachment_47604" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Velika nagradna igra ...[/caption] Kako sodelovati? Nadvse preprosto. Z vsakim nakupom nad 30 evrov se lahko z izpolnjenim letakom, ki ga najdete v trgovinah in lokalih obeh nakupovalnih destinacij, uvrstite v žreb. Če imate več računov, si povečate možnosti nagrade. Da bo vzdušje še bolj praznično, bosta Aleja in Citypark kot prvi nakupovalni destinaciji v Sloveniji na ta dan, torej 14. novembra prižgali njihovo veličastno praznično dekoracijo. [caption id="attachment_47605" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Citypark" align="none" width="1000"] [/media-credit] Velika nagradna igra ...[/caption]Opomba: Pravilnik in pogoje o nagradni igri najdete na spletnih straneh Aleje in Cityparka . The post V Alejo in Citypark na prižig prazničnih luči; tu je še nagradna igra! appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 12. november
Bomb Shell in Petra Zore iskreno o pogumu in zaupanju vase
Priljubljena slovenska pop-rock skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na glasbeno sceno z novo energijo, pristnostjo in svežim pogledom na življenje. Njihov novi singel Neznano je iskrena in osebna zgodba pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko začutimo, da moramo nekaj v življenju spremeniti. [caption id="attachment_47600" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pia Cvijanović" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bomb Shell[/caption] »Pesem govori o pogumu, zaupanju vase in o tistih korakih, ki jih naredimo, tudi ko ne vemo, kam točno vodijo. Neznano tako ni nekaj strašljivega, ampak postane prostor rasti, ustvarjalnosti in novih priložnosti.« Petra Zore Videospot kot VHS nostalgija Snemanje videospota je potekalo v zelo sproščenem, domačem, spontanem vzdušju. Člani Bomb Shell, ki so poznani kot skupina prijateljev, so želeli v videospotu predstaviti sebe, prav takšne kot so. »Druži nas dobra energija, prijateljstvo, ljubezen do glasbe in živali. V spot smo želeli dati srce, glasbo, prijateljstvo in občutek, da je vse mogoče. Verjamemo, da je dobro počutje lahko nalezljivo! To je naš moto, ki ostaja isti že skoraj desetletje,« pove kitarist Anže Turk. V videospotu se tako nahajajo inserti iz njihovih druženj, koncertov, izletov pa tudi nedavne prireditve Femme Fatale 2025, kjer je bila pevka Petra Zore ena od osmih nominirank. »Cel spot je obarvan v retro VHS posnetek, ki pričara neko dodatno toplino in nostalgijo,« poudarijo člani Bomb Shell, ki se tudi vabijo k ogledu in dodajo, da vedo, da se boste njihovega dobrega počutja zagotovo nalezli. [caption id="attachment_47599" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pia Cvijanović" align="none" width="1000"] [/media-credit] Petra Zore[/caption] Od Siddharte do 10. obletnice delovanja Pesem Neznano simbolično odpira novo poglavje v zgodbi Bomb Shell, ki je po skoraj desetih letih delovanja doživela tudi pravi mejnik, saj so si oder delili z velikani slovenske glasbene scene, s skupino Siddharta, kar je bila za njih potrditev, da so na pravi poti. »Igrati pred Siddharto je bila zame velika čast, saj sem jih spremljal že kot otrok, sedaj pa sem igral s svojim bandom na istem odru. Veseli smo bili tudi hitrega medbandovskega druženja v zaodrju,« je povedal bobnar Brane Štubljar ml. Sicer pa se Bomb Shell pripravljajo tudi na ostale glasbene odre, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. »Res smo veseli, da se naš trud obrestuje in da iz dneva v dan rastemo z bandom. Vse to smo pred par leti še sanjali, sedaj pa lahko pravimo, da skoraj že živimo svoje sanje in to prav zaradi tega, ker smo zbrali pogum, držali skupaj, vztrajali in se podali v neznano.« [caption id="attachment_47598" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pia Cvijanović" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bomb Shell[/caption] Bomb Shell pa drugo leto čaka tudi posebna prelomnica, saj bodo kot skupina praznovali 10 let delovanja, na kar se že vneto in pridno pripravljajo. The post Bomb Shell in Petra Zore iskreno o pogumu in zaupanju vase appeared first on Evrovizija.com .
Martina Majerle s skladbo Jutra rano gren osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu
Martina Majerle skladbo Jutra rano gren, s katero je na letošnjem ČAnsonfestu v Kastvu osvojila vse tri glavne nagrade, zdaj predstavlja širnemu občinstvu. Po izjemnem odzivu na festivalu, ko je pesem v njeni interpretaciji pretresla tako občinstvo kot strokovno žirijo, glasbenica odpira vrata zgodbi, ki presega meje odra. Delo avtorja Zemirja Delića in aranžerja Aleksandra Valenčića z izjemno močjo tematizira pogum, bolečino in upanje; čustva, ki jih je Martina Majerle s svojo interpretacijo spremenila v nepozabno glasbeno izpoved. Pesem o hrabrosti in upanju Pesem v hrvaškem kastavskem narečju odpira težko, a nujno temo nasilja nad ženskami. Pripoveduje zgodbo matere dveh hčera, ki zbere moč in pogum, da zapusti nasilnega partnerja in prekine začarani krog zlorab. Martina Majerle je skladbo odigrala kot intimno glasbeno monodramo, v kateri se bolečina preliva v katarzo, obup pa v upanje. »To je pesem o hrabrosti in upanju. Želela sem stopiti v čevlje ženske, ki po dolgih letih nasilja najde moč, da odide. Občinstvo je začutilo vsako besedo, vsako noto. To je bila zame najmočnejša izkušnja doslej, ker je šlo onkraj glasbe, šlo je za sporočilo,« je povedala Martina Majerle po zmagi. [caption id="attachment_47591" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] Ko glasba preseže meje Ena prvih, ki se je odzvala po triumfalnem festivalskem večeru, je bila pisateljica Vedrana Rudan, ki je v svoji kolumni o dogodku zapisala: »Moč besedila in glasbe pesmi Jutra rano gren, v fenomenalni izvedbi Martine Majerle, sta me osupnila. Prvič sem slišala, da se v šansoni tematizira zloraba žensk. Martina je žensko bolečino pretvorila v umetnost. Ponosna sem, da je prav pevka iz mojega kraja s takšno iskrenostjo prenesla to zgodbo. Jutra rano gren je dokaz, da lahko glasba preseže meje in odpre oči družbi.« [caption id="attachment_47592" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] Avtorska ekipa Besedilo in glasbo skladbe je napisal Zemir Delić, ki se je med vojno preselil iz Odžaka v Kastav, kjer ga je prevzelo čakavsko narečje in postalo njegov ustvarjalni jezik. Danes ga Primorci štejejo med svoje najprepoznavnejše pesnike. »Hvaležna sem Zemirju, da je v mojem glasu prepoznal prostor za svojo zgodbo. Napisal je pesem, ki jo je bilo boleče, a nujno zapeti,« pravi Martina Majerle. Dodaja, da si želi, da bi pesem zaživela med ljudmi, kot glas tistih, ki so bili utišani in kot opomnik, kako pomembno je govoriti o nasilju nad ženskami. [caption id="attachment_47589" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] »Pesem Jutra rano gren je opomnik, da nasilja ne smemo nikoli tolerirati. Če bo s svojo močjo vsaj eni osebi dala pogum, da spremeni svoje življenje, potem je izpolnila svoj namen.« Martina Majerle Naša evrovizijska predstavnica 2009 Martina Majerle je občinstvu dobro znana kot predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije 2009 z zasedbo Quartissimo in pesmijo Love Symphony, pa tudi z lastnimi nastopi na EMI in kot priljubljena tekmovalka v oddaji Znan obraz ima svoj glas, sodelovala pa je tudi s številnimi legendami regionalne glasbene scene – od Oliverja Dragojevića, Tereze Kesovije do Zdravka Čolića. Martina bo slovenske glasbene navdušence razvajala v Ljubljani, in sicer 12. novembra, v čudovitem ambientu Rdeče dvorane Slamič, v okviru koncerta Perfect Rendezvous, ob odlični glasbeni spremljavi Goran Rukavina banda. https://www.youtube.com/watch?v=TysyEx4Rfwk&list=RDTysyEx4Rfwk https://www.youtube.com/watch?v=RDYVG4TMIJQ The post Martina Majerle s skladbo Jutra rano gren osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu appeared first on Evrovizija.com .
torek, 11. november
IL Divji: Navdih z morja in prijateljstvo, ki rodi priložnost za MMS
Skupina IL Divji že navdušuje z novo pesmijo Bolj se branim, ki je nastala v sodelovanju s priznanimi hrvaškimi glasbeniki, med njimi tudi člani benda od Severine in Thompsona. Pesem, ki je simbolično izšla na Martinovo, 11. 11. ob 11.11 uri, že ob prvem poslušanju prepriča s svojo pristnostjo in balkansko energijo. Ob tem pa fantje razkrivajo še eno zanimivost – IL Divji se prihodnje leto prijavljajo na festival MMS 2026, na katerem bi predstavili svež val pop-rock energije in avtorskega pristopa, ki združuje slovensko melodiko in južni temperament. [caption id="attachment_47584" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Mikajo jih festivali »Pesem Bolj se branim je nastala na morju, med družinskim dopustom,« pravi avtor pesmi Žiga. »Refren je prišel sam od sebe – ko si z osebo, ki ti pomeni največ, in ti gre v življenju lepo, se take stvari kar zgodijo.« Usodno naključje pa jih je povezalo z legendarnim hrvaškim producentom Goranom Šarcem, s katerim so ob skupnem kosilu ustvarili dve pesmi – eno, ki je že zunaj, in drugo, ki bo, kot kaže, njihova vstopnica za Festival MMS 2026. Balkanski podpis v produkciji IL Divji so skladbo Bolj se branim posneli v Zagrebu, v studiu 6three, kjer snemajo tudi Severina, Parni Valjak in Thompson. »Želeli smo narediti nekaj drugačnega, zato smo se povezali z Darijem Mihićem, kitaristom Severine. Ko smo slišali končni rezultat, smo vedeli, da imamo nekaj posebnega,« razlaga David, vodja benda. Pri pesmi so sodelovali: Dario Mihić (Severina) – kitara, Nino Krznar (HR RTV) – bas, Mario Klarić (Thompson) – bobni. »To so glasbeniki z neverjetno intuicijo. Naučili so nas, da mora pesem dihati, da manj pomeni več,« dodaja David. [caption id="attachment_47583" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Za izid pesmi so izbrali Martinovo - dan, ko se ljudje družijo, praznujejo in se odprejo drug drugemu. »Ta skladba ima toplino, ki se prilega tako decembru kot poletju – prava pesem za vse letne čase,« pravi Žiga. Videospot z odprtim koncem V videospotu, ki so ga fantje posneli sami, spremljamo zgodbo fanta, ki ob šanku pregleduje spomine na ljubezen. Konca ne razkrijejo – gledalec sam presodi, kaj se zgodi naprej. IL Divji pred novim poglavjem Jesenski meseci so za IL Divji polni koncertov – od Štajerske do Primorske, kjer jih publika vedno sprejme z odprtimi rokami. A njihov naslednji veliki cilj je jasen: Festival MMS 2026. »Na oder bomo prinesli našo energijo, iskrenost in tisti občutek, da se glasbi ni treba braniti, ampak se ji prepustiti,« poudarja Žiga. [caption id="attachment_47585" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Nova pesem Bolj se branim nosi sporočilo o pristnosti in ljubezni. »Da se nehaš braniti, da zaupaš občutku, ki te vleče naprej. To je tisto, kar nas dela žive,« dodaja Žiga. The post IL Divji: Navdih z morja in prijateljstvo, ki rodi priložnost za MMS appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 10. november
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 9. november
Iris Ošlaj razkriva svojo najbolj osebno zgodbo
Iris Ošlaj je v obdobju, ko številni šele iščejo pravo pot, sama že naredila odločen korak naprej – in to z izjemno samozavestjo, ki jo lahko naredi le ustvarjalec, ki je našel svoj notranji mir. Nova skladba Čez vse galaksije ni zgolj še en singel v njeni samostojni zbirki; je manifest ljubezni, ponovne osebne rasti in ustvarjalne zrelosti, ki se čuti v vsakem verzu in vsakem odpetem tonu. Iris Ošlaj, kot nam je zaupala v prijetnem pogovoru, je pesem dolgo brusila, jo večkrat preoblikovala, dokler ni našla tiste prave energije, ki jo je iskala. Energije, ki je zacvetela šele, ko je v njeno življenje vstopila nova ljubezen. Ko ljubezen spremeni skoraj vse Iris, vaš novi singel Čez vse galaksije zveni kot kozmična oda ljubezni. Kdaj ste začutili, da je pravi trenutek, da to zgodbo delite z občinstvom? Pesem je bila v enem letu kar trikrat rearanžirana. Preprosto sem iskala tisto pravo energijo, zvok, ki pa ga je med zadnjim poletjem dodal Damjan Jović in me s tem popeljal na svojo galaksijo. Še vedno pa nisem bila popolnoma zadovoljna z besedilom in so me čakali manjši popravki. V istem obdobju sem spoznala svojo novo ljubezen, ki mi je dala potrebno samozavest in me je spomnila na občutke, ki so zadnja leta že malce zamrli. Po tem navdihu je bila pesem v trenutku pripravljena in pečena za release. V pesmi govorite o odnosih, ki preživijo marsikaj. Je navdih zrasel iz osebne izkušnje? V bistvu sem v pesem položila vse svoje želje, tako zase kot za vsakega, ki ji bo prisluhnil. Ni lepšega kot to, da v življenju najdeš osebo, za katero si pripravljen prepotovati vse galaksije. In res verjamem, da ko sta dva v sozvočju, nobena razdalja in izzivi niso preveliki. [caption id="attachment_47575" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sara Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Iris Ošlaj[/caption] Neobremenjeno ustvarja naprej V vašem glasu je čutiti veliko iskrenosti. Kako vam uspe ohraniti to pristnost – v času, ko glasbena industrija pogosto stavi na podobo, ne pa na čustva? V zadnjem obdobju mi je končno uspelo nekako najti balans med delom in počitkom, osebnim mirom. Prej je bilo enostavno vsega preveč, šla sem iz projekta v projekt, delala sem tudi glasbo za druge (Sopranos, Bepop, Alenka Husić). Vsak projekt mi je pomenil ogromno, nisem pa si vzela časa za počitek. Poleg tega sem doma ob dveh otrokih podpirala štiri vogale. Poleti sem dala na stran nekaj špilov s skupino Sopranos, dobili smo dodatno pevko, ki nam je prišla na pomoč, za kar sem ji res hvaležna (Amina Majetić). No, in ko se postavi baza, potem lahko iskreno razdajaš sebe, in se to pozna tudi pri ustvarjanju. Nikoli nisem delala glasbe zato, da bi iskala zmagovalni recept. Izhajam iz sebe in to, kar v meni tli, enostavno mora ven. Verjamem, da je zdaj, ko sem takole sproščena, prišel pravi trenutek, da neobremenjeno ustvarjam naprej. Vaš ustvarjalni proces se je tokrat prepletel, kot ste dejali, z novo ljubeznijo. Kako vas ljubezen navdihuje danes? Prišla je taka mirna, res lepa ljubezen, ki je polna podpore in spodbude. Poleg tega je že kar nekaj življenja za menoj in je pogled nanj drugačen kot pred leti. Bolj zrel, bolj preudaren, in s fokusom na vrednote, ki so mi pomembne. Tako da ta kombinacija prinaša spet nekaj novega tudi v mojo glasbo. Videospot je bil posnet na otoku Pag. Kako je bilo snemati na tem priljubljenem hrvaškem otoku? Naše snemanje na Pagu je zgledalo sanjsko. Če bi kdo vedel/videl, kako smo to počele, bi verjetno težko verjel, da je res. Najprej, ekipo smo sestavljale vsega tri punce - producentka, snemalka in montažerka Sara Golob, njena sestra Hannah Golob je poskrbela še za vrhunski makeup in look, jaz pa sem se jima le popolnoma prepustila. Skoraj vsi kadri so bili posneti v enem ali dveh poskusih, vreme in svetloba pa sta bila kot za nas zorkestrirana. Dobesedno smo prišle, oddelale in odšle. Z eno približno prespano nočitvijo. (smeh) Pag je res čudovit in ponuja prelepe kulise, ki v spotu pridejo res lepo do izraza. Nadvse smo uživale v našem delovnem odklopu. https://www.youtube.com/watch?v=XJsbX8J0KZM&list=RDXJsbX8J0KZM&start_radio=1 Jesen me navdihuje. Kot da vse staro odpade in je to eden najboljših časov za nove začetke. Lepa je, barvita in polna dogajanja, vsaj pri nas. (smeh) Ženska energija Dejali ste, da je bila ekipa pri snemanju izključno ženska. Kako pomembno vam je, da ženske v umetnosti ustvarjajo svoj prostor, svojo energijo – in se med sabo podpirajo?! Ženska delovna energija mi izredno paše. Mislim, da se lahko v njej bolj sprostim, lažje povem svoje želje/vizijo, poleg tega sva s Saro Golob že več kot 20 let prijateljici in me res dobro pozna in točno ve, kaj lahko potegne iz mene. Jaz pa ji lahko zaupam in vem, da bo vse, česar se loti, izpadlo vrhunsko. Tale spot je njen prvi video projekt! Res si želim, da se opazi njen ogromen talent. Če bi morali opisati občutek, ko stojite pred kamero, z besedami ene pesmi – katera bi to bila? Girl on fire - Alicia Keys. Vaš novi zvok je sodoben, a hkrati zvest vaši prepoznavni toplini. Kje vidite sebe v pop sceni danes – in kam želite, da vas samostojna pot popelje v prihodnje? Ta ženstvena kombinacija me nekako žene naprej. Ženska duša nosi ogromno enih zapisov in želja, ter daje zavetje, toplino, moškemu pa mirnost, da dela prave stvari. Tako da v tem duhu bom poskušala ustvarjati naprej. Ženska toplina, njena moč in pogum pri raziskovanju novih povezav/sodelovanj in zvokov me bodo vedno navdihovali. Vaša pesem je topla, svetla, a v sebi nosi tudi kanček melanholije. Se vam zdi, da je ravno ta kontrast tisto, kar dela vašo glasbo tako človeško? Res so v tej pesmi zaobjeti vsi možni občutki, ki nekako povzamejo vse, kar lahko dve osebi, ki se ljubita, doživita na dolgi skupni poti. Ali pa kot nekdo, ki je že doživel izgubo in znova verjame v nove začetke. Kontrasti so del življenja, kot jin-jang, vse valovi skozi nas, in se mi zdi prav, da si pustimo vse to pustimo tudi občutiti. [caption id="attachment_47573" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sara Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Iris Ošlaj[/caption] Sopranos in samostojna pot Ste članica uspešne skupine Sopranos, hkrati pa že nekaj časa gradite samostojno zgodbo. Kako ločite ti dve plati – Iris kot del skupine in Iris kot samostojna umetnica? Sopranos jemljem kot glasbeno družino, ki ostaja ne glede na karkoli. Delujemo iskreno in sproti iščemo rešitve skozi proces razvoja skupine in v času, ki ga živimo kot glasbeniki in tudi kot vsak osebno/zasebno. Drug drugemu se prilagajamo, osnovno vodilo pa je, da na odru uživamo in lahko damo 110 %. Samostojno pa se vidim predvsem kot avtorico lastne glasbe in tudi kot performerko. Mislim, da imam tukaj še res ogromno enega prostora za izražanje. Na odru vedno delujete mirno, a z močno prezenco. Imate kakšen poseben ritual? Morda zgleda vse skupaj mirno, a so v meni vedno znova mravljinci. Poskušam se osredotočit na to, da odmislim zunanji svet in uživam v izvedbi, oziroma iskreno podajam iz sebe, kar mi leži na duši. Delam pa tudi na meditaciji in mentalni pripravi, da lahko hitro odplavim kakšne nepotrebne slabe občutke. Kako se po vašem mnenju spreminja slovenska glasbena scena – in kje v tej »galaksiji« vidite prostor za vašo zgodbo? Slovenska glasba se za moj okus lepo razvija, veliko dobre glasbe je na izbiro, še vedno pa pogrešam malo več poguma in skok v neznano. Pogrešam energijo v glasbi, pogrešam prezenco, pogrešam "osebni touch-podpis". Tukaj vsekakor vidim napredek, potencial, zato se bom tudi sama trudila v tej smeri. Kateri trenutek iz zadnjih mesecev vam je najbolj ostal v srcu? Ko sem stala na Pagu pred kamero in dojela, da nam gre res vse kot po maslu. Ko sem videla prve shote, sem si sama pri sebi rekla "okej, to je to, zdaj ali nikoli". (smeh) In še zadnje vprašanje – če bi morali občinstvo popeljati čez vse galaksije s tremi besedami, ki vas trenutno najbolje opisujejo, katere bi izbrali? Svoboda, pogum, ljubezen do sebe in drugih. [caption id="attachment_47575" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sara Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Iris Ošlaj[/caption] The post Iris Ošlaj razkriva svojo najbolj osebno zgodbo appeared first on Evrovizija.com .
Til Čeh: Najlepše je preprosto biti to, kar si
Mladi glasbenik Til Čeh predstavlja svojo novo skladbo Šminka, ki jo spremlja živahen in duhovit videospot. Posebno presenečenje v njem je nastop legendarnega plavalca Martina Strela. [caption id="attachment_47568" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Til Čeh[/caption] Pesem nosi preprosto, a močno sporočilo. Til v njej poje o tem, da je naravna lepota najlepša. "Želeli smo pokazati, da je punca najlepša taka, kot je. Brez make-upa, brez filtrov in brez vseh popravkov," pove Til in doda: "Gre za sporočilo o pristnosti in iskrenosti ter o tem, da je najlepše preprosto biti to, kar si." Združil moči z Martinom Strelom Videospot so snemali na večih lokacijah v okolici Ljubljane. Med najbolj zanimivimi prizori je tisti v boksarskem klubu, kjer je Martin Strel pokazal svojo športno plat, saj je v mladosti treniral borilne veščine. V enem od prizorov ga vidimo tudi v vodi, med delfini in kiti, kar simbolno povezuje njegovo življenjsko zgodbo. "Hoteli smo pokazati, da se Martin v vodi počuti kot doma. Z njim nikoli ni dolgčas," pove Til s smehom. "Na snemanju nam je ves čas pripovedoval svoje zgodbe, ki jih nikoli ne zmanjka. Bilo je ogromno smeha, spontanosti in veliko dobre energije." [caption id="attachment_47567" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Til Čeh z ekipo[/caption] Živi za glasbo in nastope Til je sicer zelo preprost in iskren fant, ki živi za glasbo. Rad pove, da mu slovenska glasba pomeni ogromno in da na odru resnično uživa. Nastopanje je zanj največja nagrada. "Hvaležen sem, da lahko počnem to, kar imam rad. Vsak nastop mi da novo energijo, vsaka pesem nov razlog za veselje," pravi Til. Veseli se vseh izzivov, ki ga čakajo na njegovi poti, in verjame, da je prav iskrenost tista, ki ga dela drugačnega. "Enostavno počnem to, kar čutim. Tudi na odru sem takšen, kot sem v zasebnem življenju, trudim se in si želim, da bo glasba ostala in postala še večji del mojega življenja. Upam, da bo pesem Šminka ljudem polepšala dan in jih spomnila, da je naravna lepota najlepša ter da včasih ne potrebujemo nič drugega kot to, da smo to, kar smo," je zaključi Til. [caption id="attachment_47569" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tile Čeh in Martin Strel[/caption] The post Til Čeh: Najlepše je preprosto biti to, kar si appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 8. november
Maraaya o ranljivosti, sočutju in moči besed
Po daljšem ustvarjalnem premoru se je evrovizijski dvojec Maraaya sredi oktobra vrnil z novim videospotom za pesem Kdo si ti, ki je nastala v enem najbolj čustveno zahtevnih obdobij njunega življenja. Globina njune duše Glasba je že od nekdaj njun jezik. Je način, kako izrazita tisto, česar besede ne zmorejo. "Kdo si ti je pesem, ki odraža globino najine duše v najbolj ranljivem in ranjenem obdobju najinega ustvarjanja. V svet jo pošiljava za vse tiste, ki v nekem trenutku iščejo oporo, ko jih življenje preizkuša, ko jim zmanjka moči ali besed. Za tiste, ki potrebujejo občutek, da niso sami, da jih nekdo razume in da se tudi iz najtežjih trenutkov lahko znova rodi mir," sta ob predstavitvi povedala Marjetka in Raay. [caption id="attachment_47564" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Marjetka Vovk[/caption] O nastanku pesmi Marjetka govori z veliko iskrenostjo. "Sredi noči sem se zbudila, vzela v roke telefon in odprla beležnico, kamor pišem besedila. Vse, kar je bilo v meni – vrtiljak občutkov, čustev, bolečine in vprašanj. V tisti noči se je vse prelilo v besede. Kot da bi telo samo našlo način, da izlije vse, kar se je nabralo." O videozgodbi in moči besed Videospot pesmi Kdo si ti je odsev sodobne digitalne družbe, kjer lahko besede, četudi so zapisane mimogrede, pustijo posledice. Prikazuje, kako hitro lahko z objavami in komentarji vplivamo na druge, ne da bi se tega sploh zavedali, ter skozi zgodbe različnih ljudi spodbuja razmislek o tem, kako mnenje izraziti na spoštljiv način. Nagovarja k sočutju, razumevanju in odgovornosti. "Z ustvarjanjem najine glasbe želiva priklicati različne občutke in trenutke, ki jih prinaša življenje – vse tiste prelomnice, ki nas oblikujejo. S pesmijo Kdo si ti pa si želiva predvsem to, da najde tistega, ki jo v danem trenutku potrebuje, da ga objame in mu da občutek, da za dežjem vedno posije sonce," sta zaključila. [caption id="attachment_47563" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] The post Maraaya o ranljivosti, sočutju in moči besed appeared first on Evrovizija.com .
petek, 7. november
Končno! Käärijä prihaja v Slovenijo, na Karneval
Naši evrovizijski predstavniki Joker Out nadaljujejo z razkrivanjem presenečenj za svoj največji koncert v karieri – Karneval, ki bo 20. junija 2026 na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. Celodnevni dogodek, s katerim bodo obeležili 10. obletnico delovanja, bo v živo zelene barve odel finski evrovizijski zvednik Käärijä, ki je svet osvojil z neponovljivo energijo in uspešnico Cha Cha Cha. Finski glasbenik bo na Karnevalu nastopil kot gost, prav tako pa bo ogrel občinstvo pred glavnim nastopom Joker Out. Evrovizijski prijateljstvo Käärijä je ob tem povedal, da bo to njegov prvi nastop v Sloveniji. "Od sedaj naprej se ne bo imenoval več samo Karneval, ampak Käärneval," se je ob tem pošalil Käärijä ... in dodal: "To bo moj prvi nastop v Sloveniji in tudi prvič, da bomo skupaj z Joker Out nastopili pred njihovimi najbolj zvestimi oboževalci." [caption id="attachment_47539" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Vita Orehek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Joker Out in Käärijä[/caption] Prijateljstvo med glasbeniki se je začelo spletati na Evroviziji in se od takrat dalje le še poglobilo. "Naša ljubezen se je začela na Evroviziji in od takrat se imamo radi kot družina. Jokerji me vedno spravijo v smeh – so ljudje, ob katerih se počutim srečnega in sprejetega," pove Käärijä. [caption id="attachment_47544" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Vita Orehek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Joker Out in Käärijä[/caption] Kaj na vse skupaj pravijo Jokerji? "Käärijä je del naše glasbene družine in si boljšega uvoda v praznovanje desetletnice ne bi mogli želeti. Naš skupni oder je vedno poln energije, spontanosti in iskrenega prijateljstva – in to je točno tisto, kar želimo prenesti tudi na Karneval," pa so ob tem povedali člani Joker Out. [caption id="attachment_47542" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Vita Orehek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Jure Maček, Käärijä in Bojan Cvjetićanin[/caption] Karneval bo več kot koncert – to bo celodnevni glasbeni praznik prijateljstva, energije in skupne strasti do glasbe. Dogodek bo osrednji del praznovanja desetletnice Joker Out, skupina pa bo v prihodnjih mesecih razkrila še druge podrobnosti programa. [caption id="attachment_47543" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Vita Orehek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Karnevalski Joker Out[/caption] Še spomin na evrovizijski nastop https://www.youtube.com/watch?v=l6rS8Dv5g-8&list=RDl6rS8Dv5g-8&start_radio=1 https://www.youtube.com/watch?v=3LXlPviGiWc&list=RD3LXlPviGiWc&start_radio=1 Več na instagramu Evrovizija.com View this post on Instagram A post shared by Evrovizija.com (@evrovizijacom) The post Končno! Käärijä prihaja v Slovenijo, na Karneval appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizijski Dunaj pohitel z božičnim vzdušjem
Ljubitelje in ljubiteljice vonja po cimetu, kuhanem vinu in praženih mandljih bo razveselila novica, da se Dunaj letos že v začetku novembra spreminja v božično metropolo. Prvi božični sejem so pred dvorcem Schönbrunn otvorili že 6. novembra, do 14. novembra pa bo vrata odprla še večina preostalih sejmov po mestu. [caption id="attachment_47558" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dunaj pohitel z božičnim vzdušjem.[/caption] Skupaj 14 različnih sejmov Dunaj slovi kot eno najlepših božičnih mest v Evropi in je med vodilnimi tudi po številu božičnih sejmov. Letos jih bo kar 14 s skupno več kot 900 stojnicami, ki ponujajo vse od unikatnih darilc do lokalnih dobrot. Sejmi niso le prostor za druženje in božično nakupovanje, temveč so tudi ključni gospodarski dejavnik za mesto. Lansko leto so prinesli približno 140 milijonov evrov dobička, k temu pa je treba prišteti še izdatke turistov, ki prav zaradi prazničnega vzdušja vsako leto množično obiskujejo Dunaj. [caption id="attachment_47557" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tudi Prater zaživi v prazničnem vzdušju.[/caption] Pred dunajsko mestno hišo že kraljuje 28 metrov visoko in 4,6 tone težko božično drevesce, ki je letos poklon s Tirolske. Približno 1.000 lučk na njem bodo v prisotnosti dunajskega župana Michaela Ludwiga prižgali 14. novembra, ko bodo tudi uradno otvorili najznamenitejši dunajski božični sejem. Priljubljene božične vasice Med Dunajčani so zelo priljubljene tudi božične vasice. Vasica na Štefanovem trgu letos ponuja še poseben razlog za obisk. Obiskovalci si Štefanovo cerkev namreč prvič po 30 letih lahko ogledajo brez delavskih odrov. Tudi na univerzitetnem kampusu v dunajskem okrožju Alsergrund se vsako leto vije čudovita božična vasica, ki pritegne predvsem družine. Kampus je okrašen s svetlobnimi inštalacijami, ki temeljijo na motivih pravljic bratov Grimm, najmlajšim pa je na voljo raznolik program. Obiskovalci se lahko zabavajo tudi s kegljanjem na ledu, vse bolj priljubljeno božično aktivnostjo v Avstriji. [caption id="attachment_47554" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Božični sejem pred dvorcem Schönbrunn 2024.[/caption] The post Evrovizijski Dunaj pohitel z božičnim vzdušjem appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 6. november
Bo na Evroviziji na Dunaju nastopila tudi Kanada?
Kanadski javni radiotelevizijski servis Canadian Broadcasting Corporation (CBC/Radio-Canada) in vlada Kanade sta v dokumentu proračuna za leto 2025 uradno zapisala, da bosta skupaj "raziskala možnost sodelovanja" na Pesmi Evrovizije (Eurovision Song Contest). To pomeni, če beremo med vrsticami, da se Kanada želi pridružiti evrovizijskemu tekmovanju. A zaenkrat je glede vsega skupaj več vprašanj kot odgovorov ... https://www.youtube.com/watch?v=u81GJPuszlE Pravni in organizacijski okvir Je sodelovanje na ESC sploh mogoče, glede na to, da Kanada leži čez lužo? Javni servis CBC je pridruženi član Evropske radiodifuzne zveze (EBU), kar pomeni, da samodejno ne pridobi pravice do tekmovanja – potrebno je posebno povabilo s strani EBU ali ene od njegovih ustreznih skupin, npr. referenčne evrovizijske skupine. EBU je v izjavi sicer potrdila, da so pogovori s CBC še v zgodnji fazi in da ni sprejeta še nobena odločitev. Prav tako ni javno znano, da bi bilo podpisano kakršno koli pogodbeno zavezništvo ali da je CBC že oddal prijavo za leto 2026. Razen, če je vse že dogovorjeno in bo zveza EBU decembra poskrbela za presečenje ... [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zveze EBU je potrdila pogovore s Kanado.[/caption] Po zgledu Avstralije Če se bo torej Kanada pridružila tekmovanju, bo sledila zgledu Avstralije, ki se je na evrovizijskem odru prvič predstavila leta 2015 na Dunaju, po predhodnem povabilu EBU, čeprav ni članica evropskega radiodifuznega prostora. Takrat je bilo dogovorjeno, da če Avstralija zmaga na Evroviziji, naslednje tekmovanje ne bo potekalo v Avstraliji, temveč v eni izmed evropskih držav. Če bi se pridružila in na ESC odru zmagala Kanada, bi veljala enaka ureditev - tekmovanje bi potekalo v Evropi v sodelovanju s kanadsko radiotelevizijo CBC. Ker bo evrovizijsko tekmovanje v letu 2026 praznovalo svojo 70. obletnico, mnogi (predvsem evrovizijski) mediji omenjajo to 'raziskovanje' kot priložnost, da bodo Kanado povabili že na Dunaj. Eurovision Canada Spomnimo. Leta 2022 je Evropska radiodifuzna zveza (EBU) napovedala načrte za novo tekmovanje z imenom Eurovision Canada (Evrovizija Kanada). Oddaja naj bi se začela leta 2023, na njej pa bi nastopili umetniki iz vseh desetih kanadskih provinc in ozemelj. Projekt naj bi producirala kanadska družba Insight Productions, ki producira oddajo Canadian Idol. A dlje kot od napovedi niso prišli ... Več v videu spodaj ... https://www.youtube.com/watch?v=ofsIOonrZLI&t=289s https://www.youtube.com/watch?v=FUyCwFxHE9E The post Bo na Evroviziji na Dunaju nastopila tudi Kanada? appeared first on Evrovizija.com .