Vir: Evrovizija.com
sreda, 27. maj
Alenka Godec vrača v življenje največjo slovensko evrovizijsko klasiko
Alenka Godec predstavlja poklon legendarni skladbi Brez besed, ki jo je leta 1966 v Luksemburgu kot prva slovenska predstavnica na Pesmi Evrovizije odpela Berta Ambrož. Brezčasna pesem o univerzalni moči ljubezni nosi podpis Mojmirja Sepeta, besedilo pa je ustvarila Elza Budau. Skladba še danes ostaja eden najžlahtnejših trenutkov slovenske glasbene in evrovizijske zgodovine. Evrovizijska klasika bo jeseni zaživela tudi na albumu So najlepše pesmi že napisane III, pod katerega se podpisuje preverjena zmagovalna ekipa ustvarjalcev, ki je sodelovala že pri prvih dveh uspešnih projektih – So najlepše pesmi že napisane I in So najlepše pesmi že napisane II. [caption id="attachment_50225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Igor Pogorelčnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec[/caption] Tretji album najlepših pesmi Tudi tretji album prinaša sodobno obarvane interpretacije nepozabnih slovenskih uspešnic. Kot singli so že izšle skladbe Gremo na morje, Spomin, Poglej me v oči in Hiša nasprot sonca. Brezčasna in iskrena sporočila teh pesmi so v preteklosti zaznamovala številne generacije poslušalcev, zato ni dvoma, da bodo svojo toplino in emocijo prenesle tudi v današnji čas. "Čeprav je po obeh ploščah priredb ostalo še veliko zimzelenih slovenskih pesmi, ki bi prišle v izbor za tretjo ploščo, pa vendar le ta ni bil tako enostaven. A očitno se najlepše stvari rade zgodijo spontano ... Tako sva se z Janijem enkrat povsem slučajno srečala v nekem nakupovalnem centru in si utrgala čas za kavo. Med razmišljanjem, katera od starejših slovenskih pesmi bi še bila primerna za osveženo predelavo, sva po nekem srečnem naključju prišla do pesmi Brez besed. Vedno mi je bila všeč, a je nisem imela v svojem izboru, sem pa jo zapela na enem izmed tradicionalnih koncertov Poletna noč. Beseda je dala besedo, Jani se je takoj lotil dela in nastala je sveža priredba te pesmi, ki ji je vseeno ostal nek retro pridih. In v to priredbo sem se na mah zaljubila, povrh vsega pa pesem letos obeležuje 60 let tako, da to jemljem tudi kot poklon izjemni pesmi in nasploh obdobju, ki je tako zelo zaznamovala slovensko glasbo," je vse skupaj obrazložila Alenka Godec. [caption id="attachment_50223" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Igor Pogorelčnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec[/caption] O Berti Ambrož Berta Ambrož je bila po poklicu strojepiska in se je petju posvečala le na ravni hobija. Kot debitantka je leta 1965 nastopila s pesmijo Luči Ljubljane na Slovenski popevki, nastopala pa je tudi na Opatijskem festivalu. Leta 1966 je s pesmijo Brez besed zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije v Luksemburgu. Pesem je zasedla odlično 7. mesto. Leta 1973 so na Pesmi Evrovizije nekateri obtožili Španijo, da je njihova pesem Eres tú pravzaprav plagiat slovenske pesmi Brez besed. Nizozemska predstavnica na Pesmi Evrovizije 1994 Willeke Alberti je 1967 na svoji plošči posnela angleško verzijo pesmi pod naslovom Without Words. Pesem je bila prirejena tudi v norveščino in danščino, do danes ostaja evrovizijska, predvsem pa slovenska klasika. https://www.youtube.com/watch?v=87wMSUb-Q3w&list=RD87wMSUb-Q3w&start_radio=1 So najlepše pesmi že napisane Prvi album So najlepše pesmi že napisane je izšel leta 2008 in se je s svojimi trinajstimi, modernimi priredbami slovenskih zimzelenih skladb zasidral na prvem mestu lestvice najbolj prodajanih albumov in tam ostal kar 60 tednov. Skladba Vsak je sam je takrat postala najbolj predvajana skladba na radijskih postajah v Sloveniji. Izjemna vokalna interpretacija Alenke Godec in sveža inštrumentalna preobleka Janija Haceta sta botrovali izjemnemu izdelku, ki se mu je bilo težko upreti. Na prvem albumu iz sage So najlepše pesmi že napisane najdemo zaklade iz slovenske glasbene zakladnice kot so Danes bo srečen dan, ki jo je v originalu zapel Tomaž Domicelj, Maja z biseri (Janez Bončina Benč), Vsi ljudje hitijo (Neca Falk), Dekle iz zlate ladjice (Ditka Haberl), Julija (Aleksander Mežek) in še mnoge druge uspešnice iz zlatih let slovenske popevke. Dve leti kasneje, leta 2010, je izšel še drugi del albuma So najlepše pesmi že napisane II. Na njem najdemo pesmi kot so Življenje je lepo, Ti si moja roža (Videosex) in Ne bom pozabil na stare čase (Faraoni). [caption id="attachment_11745" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Matej Kolaković" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka Godec[/caption] The post Alenka Godec vrača v življenje največjo slovensko evrovizijsko klasiko appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 24. maj
70 let Evrovizije: 70 dejstev, ki jih verjetno niste poznali
Ko Pesem Evrovizije vstopa v svoje osmo desetletje , ostaja eden najbolj ambicioznih, prepoznavnih in vzdržljivih primerov mednarodnega televizijskega sodelovanja. Festival, ki ga že sedemdeset let poganjajo ustvarjalnost, tehnološke inovacije in partnerstvo javnih medijskih hiš, je iz povojnega eksperimenta zrasel v največji glasbeni spektakel v živo na svetu. Povezovati ljudi skozi glasbo Sedem desetletij po tistem prvem večeru v švicarskem Luganu Evrovizijo še vedno vodi ista ideja, ki je leta 1956 navdihnila njene ustanovitelje – povezovati ljudi skozi glasbo. Čeprav današnja Evropa zaradi političnih napetosti, bojkotov in različnih pogledov ni povsem enotna, Evrovizija ostaja eden redkih dogodkov, ki vsako leto za nekaj ur združi stotine milijonov gledalcev pred televizijskimi zasloni. [caption id="attachment_50216" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijska trofeja (na sliki za ESC 2026) se podeljuje od leta 2008 dalje.[/caption] S sedmimi zmagami sta Irska in Švedska najuspešnejši državi na Pesmi Evrovizije. Sledijo jim Francija, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo, ki so zmagali po petkrat. Zakaj imamo 73 pesmi? A jubilejna zgodba skriva tudi kopico fascinantnih podrobnosti in rekordov. Zakaj imamo danes 73 zmagovalnih pesmi , čeprav je bilo doslej organiziranih le 70 tekmovanj? Katero mesto drži rekord po številu gostovanj Evrovizije? In koliko pesmi je na festivalu v Baslu 2025 v besedilu omenilo celo »špagete«? Pred vami je 70 zanimivosti o Pesmi Evrovizije – tekmovanju, ki je že zdavnaj preraslo okvirje običajnega glasbenega festivala in postalo del evropske kulturne zgodovine. https://youtu.be/iwU37osOkQA?si=xtkR8n3vFOq-M8VR Prepoznavna uradna glasbena špica na začetku vsake Pesmi Evrovizije je Te Deum, delo francoskega skladatelja Marca-Antoina Charpentierja. 1956–1969 1956 : Na sploh prvi Pesmi Evrovizije v Luganu je sodelovalo le sedem držav , vsaka pa je tekmovala z dvema skladbama. 1956 : Samo dve državi sta dosegli evrovizijsko zmago ob svojem prvem poskusu: Švica na uvodnem tekmovanju leta 1956 in Srbija ob svojem prvem samostojnem nastopu leta 2007. 1956–1998 : Od prve Pesmi Evrovizije v Luganu 1956 pa vse do tekmovanja v Birminghamu leta 1998 so vse nastope tekmovalcev spremljali živi orkestri. 1957 : Izjemno dolga italijanska skladba – Corde Della Mia Chitarra v izvedbi Nunzia Galla, ki je trajala 5 minut in 9 sekund – je močno presegla priporočeno omejitev, določeno na uvodnem tekmovanju leta 1956. Kljub protestom pesem ni bila diskvalificirana, je pa ta incident privedel do danes uveljavljenega pravila treh minut – odločitve, ki je postala ena najbolj trajnih tradicij tekmovanja. 1958 : Skladba Nel Blu Depinto Di Blu je za Italijo v Hilversumu zasedla tretje mesto, a je nato na prvi podelitvi nagrad grammy v ZDA osvojila nagradi za pesem leta in posnetek leta, na prvem mestu ameriške lestvice pa je preživela pet tednov. https://www.youtube.com/watch?v=uF9mRDW6Gg8&list=RDuF9mRDW6Gg8&start_radio=1 1964 : Portugalska leta 1964 in Litva leta 1994 sta edini državi, ki sta ob svojem evrovizijskem debiju prejeli »nul points« (nič točk). 1965 : Slavni francoski glasbenik in režiser Serge Gainsbourg je napisal zmagovalno skladbo Luksemburga iz leta 1965, Poupée De Cire, Poupée De Son. Pisal je tudi za Monako leta 1967 in Francijo leta 1991. 1968 : Pesem Evrovizije leta 1968, ki je potekala v dvorani Royal Albert Hall, je bila prva, ki so jo predvajali v barvni tehniki. 1969 : Imeli smo 70 tekmovanj, toda zaradi izenačenja štirih držav na prvem mestu v Madridu 1969 imamo kar 73 zmagovalnih evrovizijskih pesmi! 1969 : Elton John je leta 1969 poskušal zastopati Združeno kraljestvo kot avtor pesmi, a je na nacionalnem izboru zasedla zadnje mesto njegova skladba I Can't Go on Living Without You v izvedbi Lulu. Pesem, ki je takrat zmagala na izboru (Boom Bang-a-Bang, prav tako v izvedbi Lulu), pa je državi v Madridu prinesla njeno drugo evrovizijsko zmago. 1969 : Za tekmovanje v Madridu 1969 je svetovno znani nadrealistični umetnik Salvador Dalí ustvaril uradni plakat in promocijske materiale. https://youtu.be/BiTNkiD9uYk?si=Pr8GOnxktrcbqoxN V svojih prvih 20 nastopih na Pesmi Evrovizije je Združeno kraljestvo le dvakrat končalo zunaj najboljše četverice. 1970–1989 Do 1971 : Do leta 1971 so bili med posameznim nastopom na evrovizijskem odru dovoljeni največ trije ljudje. Danes je ta omejitev postavljena na največ šest oseb. 1971 : Malta je država, ki najdlje čaka na evrovizijsko zmago; prvič je nastopila leta 1971 in do danes še ni slavila. 1973 : Leto pred svojo kultno zmago v Brightonu 1974 je skupina ABBA poskušala zastopati Švedsko na Pesmi Evrovizije 1973, vendar je na švedskem izboru zasedla le tretje mesto s pesmijo Ring Ring (Bara Du Slog En Signal). 1974 : V Brightonu 1974 so švedski zmagovalni pesmi Waterloo skupine ABBA točke podelile vse države razen ene: Združenega kraljestva. https://youtu.be/kfYp3HLHuA4?si=v7uTkeBjvxWtOAO1 1974 : Nastop Portugalske v Brightonu 1974 je portugalska vojska uporabila kot znak za začetek revolucije nageljnov. 1980 : Žive živali so na evrovizijskem odru prepovedane. Kljub temu so se v zgodovini pojavili hologramski volk (Belorusija 2016), plesalec v kostumu opice (Italija 2017), moški v obleki Papa Pingouin (Luksemburg 1980) in seveda puran Dustin the Turkey (Irska 2008). 1980 : Maroko je na Pesmi Evrovizije nastopil le enkrat, in sicer leta 1980, ko ga je zastopala Samira Bensaïd s pesmijo Bitakat Hob. 1983 : Na drugi strani poloble Avstralija predvaja Pesem Evrovizije že vse od leta 1983. Njena predanost tekmovanju je bila nagrajena s povabilom k sodelovanju na 60. izdaji leta 2015, televizijska hiša SBS pa od takrat tekmuje vsako leto. 1986 : V Bergnu 1986 je Belgija dosegla svojo edino zmago doslej s pesmijo J’aime la Vie, ki jo je izvedla 13-letna Sandra Kim. S tem je postala najmlajša zmagovalka v zgodovini Evrovizije – rekord, ki bo verjetno ostal večen zaradi kasneje uvedene višje starostne meje za nastopajoče. 1986 : Rotterdam 2021 je bil prva izdaja po Bergnu 1986, kjer so vse pesmi med najboljšimi tremi pripadale državam, ki so sodelovale že na prvi izdaji tekmovanja leta 1956. https://youtu.be/AT3c41gi3B4?si=g8XAgNxzBa_4XsOx Dublin je mesto, ki je Pesem Evrovizije gostilo večkrat kot katero koli drugo mesto, saj je irska prestolnica Evropo sprejela ob šestih priložnostih. 1990–1999 1992 : Johnny Logan (Irska) in Loreen (Švedska) sta zmagala na Pesmi Evrovizije dvakrat kot izvajalca, vendar je Johnny dosegel zmago še tretjič kot avtor pesmi, potem ko je napisal skladbo Why Me? za Lindo Martin, ki je leta 1992 zmagala za Irsko. 1993: Demo posnetek irske zmagovalne pesmi iz leta 1993, In Your Eyes v izvedbi Niamh Kavanagh, je posnela takrat še neznana studijska pevka Idina Menzel. 1994 : Šov Riverdance, ki je nastal kot irska vmesna točka v Dublinu 1994, si je doslej ogledalo že več kot 30 milijonov ljudi na šestih celinah. 1995 : Poljska predstavnica Justyna Steczkowska drži rekord za najdaljši premor med dvema nastopoma, saj je svojo državo zastopala leta 1995 in nato 30 let kasneje, leta 2025. https://www.youtube.com/watch?v=YIBjarAiAVc&list=RDYIBjarAiAVc&start_radio=1 1995–2001 : V svojem zlatem obdobju med letoma 1995 in 2001 je Hrvaška na sedmih tekmovanjih dosegla šest uvrstitev med najboljših 10. Od takrat se je država med najboljših deset uvrstila le enkrat, ko je Baby Lasagna leta 2024 s pesmijo Rim Tim Tagi Dim dosegel drugo mesto in s tem najboljši hrvaški rezultat doslej. 1996 : Skladba Ooh Aah... Just a Little Bit izvajalke Gine G, ki je zastopala Združeno kraljestvo v Oslu 1996, je bila kasneje v ZDA nominirana za nagrado grammy in ostaja zadnja britanska evrovizijska pesem, ki se je zavihtela na vrh britanske lestvice singlov. 1999 : Poleg tega, da je kot glavna izvajalka leta 2002 za Estonijo zasedla tretje mesto, je Anna Sahlene osvojila še drugo mesto kot spremljevalna vokalistka za Avstralijo leta 2016 in prvo mesto kot spremljevalna pevka za Švedsko leta 1999, s čimer ima v lasti celoten komplet evrovizijskih medalj. https://youtu.be/pysQioMtrAU?si=MRT4IXzKfx0JDj-2 Noben od izvajalcev, ki so poskrbeli za pet evrovizijskih zmag Luksemburga, dejansko ni izviral od tam. Štirje so bili francoskega porekla, eden pa je prihajal iz Grčije. 2000–2009 2001 : Na večer svoje zmage za Estonijo leta 2001 je Dave Benton štel 50 let in 101 dan, s čimer ostaja najstarejši izvajalec, ki je kdaj koli zmagal na Pesmi Evrovizije. 2001 : Nekateri svetovni zvezdniki prihajajo na Pesem Evrovizije nastopat v netekmovalnem delu, kot so Madonna (2019), Justin Timberlake (2016) in Aqua (2001). 2001–2008 : Vse države, ki so na Pesmi Evrovizije zmagale med letoma 2001 in 2008, so takrat dosegle svojo sploh prvo zmago. Od takrat naprej smo imeli le tri nove zmagovalce, ki so slavili prvič: Azerbajdžan (2011), Portugalska (2017) in Bolgarija (2026). 2003 : Belgija je dvakrat poslala pesem na tekmovanje, ki je bila napisana v popolnoma izmišljenem jeziku. Prvič so to storili v Rigi 2003 in znova v Beogradu 2008. 2004 : Od uvedbe polfinalov leta 2004 je Ukrajina edina država, ki je ohranila 100-odstotni uspeh in se iz polfinalnih večerov vedno uvrstila v veliki finale. 2005 : Zasedba Zdob și Zdub je edina, ki se ji je iz polfinala v veliki finale uspelo uvrstiti trikrat. Skupina je to za Moldavijo dosegla v treh različnih desetletjih: v letih 2005, 2011 in 2022. Se vidimo leta 2033, fantje! https://www.youtube.com/watch?v=DUqf_zO2QaI&list=RDDUqf_zO2QaI&start_radio=1 2006 : Irska pesem za Atene 2006, Every Song Is a Cry For Love izvajalca Briana Kennedyja, je bila 1000. skladba, izvedena na evrovizijskem odru. 2006 : Pred uvedbo splošnega glasovanja preostalega sveta je bilo nesodelujoči državi le enkrat dovoljeno podeliti točke. To se je zgodilo leta 2006, potem ko sta Srbija in Črna gora umaknili svoje sodelovanje manj kot dva meseca pred začetkom tekmovanja v Atenah. 2007 : Če upoštevamo število pesmi, pa je bil največji evrovizijski šov polfinale v Helsinkih 2007. Tam se je za 10 mest v velikem finalu potegovalo kar 28 skladb. To je privedlo do preoblikovanja formata tekmovanja v takšnega, kot ga poznamo danes – dva polfinala, iz katerih se v finale uvrsti po 10 pesmi. 2007 : Helsinki 2007 so prinesli nov tehnični mejnik: po testiranjih v Atenah leto prej je to postala prva Pesem Evrovizije, ki so jo v celoti producirali in predvajali v visoki ločljivosti. Finska televizija YLE je šov predvajala v ločljivosti 1080i HD s prostorom zvoka 5.1. 2007 : Romunska pesem v Helsinkih 2007 je imela v besedilo vključenih šest jezikov. Med nastopom so bili uporabljeni angleščina, italijanščina, španščina, ruščina, francoščina in romunščina. Moldavija je to število izenačila leta 2026, ko so se v skladbi Viva, Moldova! izvajalca Satoshija slišali romunščina, italijanščina, latinščina, angleščina, španščina in francoščina. 2008 : Največje število držav, ki so sodelovale na Pesmi Evrovizije v enem letu, je 43, kar se je zgodilo v letih 2008, 2011 in 2018. https://youtu.be/92TSUlqzFi8?si=uig55dHul2z7qRDg Švica je na Pesmi Evrovizije poslala pesmi v vseh svojih štirih uradnih jezikih: francoščini, nemščini, italijanščini in retoromanščini. 2010–2019 2010: Azerbajdžan je za svoj nastop s pesmijo Drip Drop v Oslu 2010 najel koreografa, ki je stal za svetovno uspešnico in plesno mrzlico Beyoncé iz leta 2008, Single Ladies. 2012 : Bolgarski prispevek v Bakuju 2012, Love Unlimited v izvedbi Sofi Marinova, je bil prva pesem, ki je na evrovizijskem odru predstavila azerbajdžanski jezik. Druga jezika, ki sta debitirala leta 2012, sta bila gruzijščina (po zaslugi pesmi I’m a Joker Anrija Jokhadzeja za Gruzijo) in udmurtščina (zahvaljujoč zasedbi Buranovskiye Babushki s pesmijo Party for Everybody za Rusijo). 2015 : Največji evrovizijski veliki finale doslej se je zgodil leta 2015 na Dunaju, ko je v sobotnem večeru tekmovalo 27 televizijskih hiš. 2015 : Najkrajša pesem v zgodovini Pesmi Evrovizije je bil finski prispevek iz leta 2015, ki je trajal le 1 minuto in 27 sekund. 2016 : V Rotterdamu 2021 se je prvič po Dublinu 1995 zgodilo, da nobena od prvih treh pesmi ni bila zapeta v angleščini. Italijanski zmagovalci Måneskin so nastopili v italijanščini, Švica (drugo mesto) in Francija (tretje mesto) pa sta peli v francoščini. 2017 : Portugalska je morala čakati kar 49 poskusov, preden je leta 2017 končno zmagala na Pesmi Evrovizije, kar ji je uspelo z rekordnim izkupičkom 758 točk. 2019 : Avgusta 2023 je zmagovalna pesem iz Tel Aviva 2019, Arcade, ki jo je za Nizozemsko izvedel Duncan Laurence, postala prva evrovizijska skladba, ki je na platformi Spotify presegla mejnik ene milijarde prenosov. https://youtu.be/R3D-r4ogr7s?si=l_LdSiXcm8uR8Bnt Ciper ima največ evrovizijskih nastopov brez zmage: 42, v primerjavi z 38 nastopi Malte. Monako pa ima na svojem kontu več evrovizijskih zmag (1) kot olimpijskih medalj (0). 2020–2026 2022 : Ukrajina je v velikem finalu v Torinu 2022 od telefonskega glasovanja prejela 439 točk, kar je najvišje število točk občinstva v zgodovini tekmovanja. 2022 : Drugo mesto Sama Ryderja s pesmijo Space Man v Torinu 2022 je podaljšalo rekord Združenega kraljestva v največjem številu drugih mest, s čimer se je ta številka povzpela na 16. 2023 : Liverpool 2023 je bil v državi gostiteljici tako priljubljen, da so se prvič v zgodovini britanske lestvice singlov štiri evrovizijske pesmi uvrstile med najboljših 10 v istem tednu: Tattoo (Švedska), Cha Cha Cha (Finska), Queen of Kings (Norveška) in I Wrote A Song (Združeno kraljestvo). 2023 : V tednu po tem, ko je pesem Cha Cha Cha zasedla drugo mesto v Liverpoolu 2023, je aplikacija za učenje jezikov Duolingo zabeležila skokovit porast priljubljenosti – kar 12.000 novih uporabnikov je začelo tečaj finskega jezika. https://www.youtube.com/watch?v=l6rS8Dv5g-8&list=RDl6rS8Dv5g-8&start_radio=1 2023 : Liverpool 2023 je bil prva izdaja tekmovanja, v kateri nobena od tekmovalnih pesmi ni vsebovala modifikacije oziroma spremembe tonalitete (key change). 2023 : Združeno kraljestvo je leta 2023 Pesem Evrovizije gostilo že devetič. Gre za državo, ki je tekmovanje gostila večkrat kot katera koli druga, kljub temu da je zabeležila »le« pet zmag. 2023 : Leta 2023 je bilo uvedeno glasovanje preostalega sveta (Rest of the World), kar omogoča oboževalcem iz nesodelujočih držav, da glasujejo za svoje najljubše pesmi. Ob razglasitvi rezultatov imajo glasovi preostalega sveta enako težo kot glasovi ene sodelujoče države. 2024 : Norveška je na zadnjem mestu končala večkrat kot kateri koli druga država, in sicer v 12 primerih, nazadnje leta 2024. 2025 : V Baslu 2025 sta dve pesmi v svojem besedilu omenili »špagete«; gre za skladbi, ki sta zastopali Estonijo in San Marino. In res je – tako kot špageti, je tudi življenje trdo, dokler ti ne uspe. 2026 : Nemčija je na Pesmi Evrovizije sodelovala večkrat kot katera koli druga država. Leto 2026 je zaznamovalo njeno 69. tekmovanje od 70 možnih. 2026 : Skladba Bangaranga je na tekmovanju zmagala s prednostjo 173 točk pred drugouvrščeno pesmijo, kar je največja zmagovalna razlika v zgodovini Pesmi Evrovizije, s čimer je bil presežen uspeh Alexandra Rybaka, ki je s pesmijo Fairytale v Moskvi 2009 zmagal s 169 točkami naskoka. https://www.youtube.com/playlist?list=PLmWYEDTNOGUIoJHzTvDmxnfE1GxBaG7j5 Tekmovanje je doslej gostilo izdaje s 35, 36, 37, 39, 40, 41, 42 in 43 sodelujočimi državami. Nikoli pa še nismo imeli Evrovizije z natanko 38 pesmimi. The post 70 let Evrovizije: 70 dejstev, ki jih verjetno niste poznali appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize
Pred natanko 70 leti, 24. maja 1956, so se v gledališču Teatro Kursaal v švicarskem Luganu zbrali umetniki, ki so zastopali sedem televizijskih hiš. To ni bil navaden koncert; bil je pionirski, tehnološko izjemno zahteven eksperiment v televizijskem prenosu v živo in obenem ambiciozen projekt kulturnega sodelovanja celinske Evrope. Tistega večera se je, sprva tiho in v črno-beli tehniki, rodila legenda, ki jo danes poznamo kot Pesem Evrovizije. Sedem desetletij Evropska radiodifuzna zveza (EBU) te dni uradno praznuje 70. obletnico tega dogodka, ki je zrasel v največji glasbeni šov v živo na svetu. Govorimo o projektu, ki je skozi sedem desetletij pred zasloni združeval stotine milijonov gledalcev – a ta visoki jubilej letos namesto enotnega ponosa vseh javnih televizij prinaša predvsem globok razmislek o njegovi prihodnosti. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] 70 let Pesmi Evrovizije Od črno-belih začetkov do današnjih globalnih spektaklov je Pesem Evrovizije nenehno premikala meje mogočega. V sedmih desetletjih neustavljivega ritma je prerasla v pravi kulturni fenomen in v tem času: postala globalna odskočna deska za več kot 1.800 edinstvenih skladb; razprostrla svoj bleščeči oder tisočem glasbenikov, med katerimi so nekateri prav tu tlakovali svojo pot med nesmrtne svetovne zvezde; izrisala glasbeni zemljevid Evrope, na katerem so svojo unikatno kulturno identiteto in pečat pustile kar tri zaporedne generacije izjemnih talentov; delovala kot tehnološki laboratorij prihodnosti, saj je neumorno orala ledino na področju satelitskih prenosov, televizijske produkcije v živo, interaktivnega glasovanja občinstva ter sodobnih digitalnih in pretočnih platform. Vseeno pa preteklost ni več jamstvo za mirno prihodnost Pesmi Evrovizije. V zadnjem obdobju so ostri politični razkoli in bojkoti več držav jasno pokazali, kako zahtevno je v kriznih časih vzdrževati skupno mednarodno platformo, ki naj bi skozi glasbo povezovala narode in generacije. Zaenkrat je razkol med nekaterimi članicami preprosto prevelik, da bi sploh lahko govorili o mirnejšem obdobju tega tekmovanja. Prvi mož Evrovizije Prvi mož Evrovizije kljub temu vztraja v svojem, skoraj pravljičnem svetu. Ob visokem jubileju namreč skozi uradno sporočilo za javnost ponuja popolnoma idealizirano sliko, ki žal ignorira trenutno realnost. »Pesem Evrovizije že 70 let kaže, kaj je mogoče, ko se javni mediji združijo s skupnim ciljem: ustvariti trenutke veselja, čustev in povezovanja, ki presegajo meje. Od majhnega gledališča v Luganu leta 1956 do današnjih stadionov in zaslonov po vsem svetu se Evrovizija nenehno razvija, pri tem pa ostaja zvesta svojemu ustanovnemu duhu – združevanju občinstva skozi glasbo,« je ob tem jubileju povedal Martin Green, direktor tekmovanja za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Restavriran posnetek iz leta 1956 Kljub aktualni krizi in razkolom med članicami pa EBU ne dopušča, da bi sedem desetletij tradicije zbledelo – rešitev pred pozabo namreč iščejo v različnih arhivih . Za obeležitev te obletnice EBU izdaja dve posebni vsebini, ki slavita izjemno zgodovino tekmovanja. Restavriran posnetek prve zmagovalke iz leta 1956 . EBU je v sodelovanju s švicarsko televizijo RSI, ki je del mreže SRG SSR, digitalno obnovil in remiksiral edini znani ohranjeni filmski posnetek zmagovalne skladbe s prve Pesmi Evrovizije. Posnetek, ki ga je ujel fotograf Vincenzo Vicari, prikazuje švicarsko predstavnico Lys Assia, ko 24. maja 1956 na odru Teatra Kursaal v Luganu znova izvaja svojo zmagovalno pesem Refrain. Gre za redek in dragocen pogled v same začetke Evrovizije. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&t=278s Filmski negativi so bili skrbno shranjeni v arhivu RSI, vendar od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bili digitalizirani. Ker je tehnologija od takrat močno napredovala, je EBU stopil do RSI s predlogom za ponovno skeniranje, barvno korekcijo in digitalno restavriranje negativov v ultra visoki ločljivosti (4K). To bo občinstvu omogočilo, da enega najbolj zgodovinskih trenutkov tekmovanja doživi v jasnosti brez primere. Ohranjanje zgodovine Evrovizije »Ohranjanje zgodovine Pesmi Evrovizije mi je izjemno pri srcu. Ponosen sem, da je EBU lahko naročil to restavriranje, tako da bodo oboževalci lahko še vrsto let uživali v zmagovalnem nastopu Lys Assia v najboljši možni kakovosti,« je povedal Chris Fox, višji producent v digitalni ekipi Pesmi Evrovizije, ki je sodeloval pri projektu. »Filmski posnetek nastopa Lys Assia iz leta 1956 je ključni del švicarske avdiovizualne dediščine. S to novo digitalizacijo, izvedeno v sodelovanju z EBU, SRG SSR znova dokazuje ključno vlogo javne televizije pri varovanju tako ikonografskih zgodovinskih trenutkov,« pa je dodal Brecht Declercq, vodja arhiva pri RSI. Iskanje celotnih posnetkov prenosov Evrovizije iz let 1956 in 1964, ki se je začelo pred 70. tekmovanjem na Dunaju, se medtem nadaljuje. Poleg tega je arhiv Eurodex na spletni strani eurovision.com posodobljen z zbirko Vicarijevih fotografij s tekmovanja leta 1956, ki jih je odstopil zgodovinski arhiv mesta Lugano. [caption id="attachment_11798" align="alignnone" width="844"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="844"] [/media-credit] Lys Assia na Pesmi Evrovizije 2016.[/caption] »Über die Brücke gehn« Druga izdaja ob obletnici je posebej produciran poklon v obliki filma, ki slavi sedem desetletij umetnikov in občinstva, ki jih resnično združuje geslo »Združeni v glasbi«. Film, ki je posnet na podlagi originalnega nastopa v živo z nemško evrovizijsko pesmijo iz leta 1986 Über die Brücke gehn v izvedbi Ingrid Peters, prepleta čustvene trenutke objemov umetnikov na odru in v zaodrju skozi celotno zgodovino Evrovizije – od najzgodnejših prenosov v petdesetih in šestdesetih letih do zmage bolgarske pevke Dare 16. maja 2026 na Dunaju. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Crossing The Bridge Naslov pesmi – »Prečkati most« – in njeno besedilo o povezovanju, upanju in skupnem napredku močno odmevata z zgodbo in vrednotami današnje Evrovizije. Skozi spreminjajoča se desetletja, tehnologije in generacije je Pesem Evrovizije prek univerzalnega jezika glasbe neutrudno gradila mostove med državami in kulturami, umetniki in občinstvom. Film uporablja izvirni nastop skladbe Über die Brücke gehn, ki ga je odstopila norveška televizija NRK, vrhunec pa doseže s prizori s 70. Pesmi Evrovizije na Dunaju, kjer je bolgarska televizija BNT proslavila svojo sploh prvo evrovizijsko zmago z najvišjo razliko v točkah doslej. S tem je zgodba tekmovanja sklenila krog in vstopila v novo dobo. https://www.youtube.com/watch?v=8LziZ3gX7uc The post Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize appeared first on Evrovizija.com .
Dosedaj zmagalo 73 pesmi
Pesem Evrovizije je eden redkih festivalov, ki je skozi desetletja prerasel okvire običajnega glasbenega tekmovanja in postal pravi evropski televizijski fenomen. Od svojega začetka leta 1956 je Evrovizija prehodila izjemno pot – v vsej svoji bogati zgodovini je odpadla le enkrat, v negotovem pandemičnem letu 2020. Letošnja izvedba na Dunaju je bila jubilejna, že sedemdeseta po vrsti. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&list=RD9POvOONqAj0&start_radio=1 Letos najmanj držav Tokratnih 35 tekmovalnih skladb je skupno število pesmi, ki so doslej zazvenele na evrovizijskem odru, povečalo na 1789. Če bi prišteli še 41 izbranih skladb za nikoli izvedeni festival leta 2020, bi številka narasla na okroglih 1830. A letošnja udeležba nikakor ni sodila med rekordne. Pravzaprav je bila letošnja konkurenca najmanj številčna po letu 2004, ko je Evrovizija prvič uvedla polfinalni večer in s tem odprla vrata še širši evropski konkurenci. Največ držav – kar 43 – je na Evroviziji sodelovalo v letih 2008, 2011 in 2018. [caption id="attachment_50210" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1956-1990[/caption] Na evrovizijskem odru so skozi desetletja nastopila številna velika glasbena imena, med njimi ABBA , Celine Dion , Cliff Richard in Julio Iglesias . Posebno mesto v zgodovini tekmovanja pa pripada Johnnyju Loganu , ki je s svojimi zmagami in številnimi evrovizijskimi uspešnicami pustil verjetno največji pečat v zgodovini Pesmi Evrovizije. 27 držav, 46 različnih mest Gostitelj jubilejnega, 70. izbora za Pesem Evrovizije je bil že tretjič Dunaj, ki je festival gostil že leta 1967 in 2015. Avstrijska prestolnica se je tako uvrstila med mesta z bogatejšo evrovizijsko tradicijo. Pesem Evrovizije je bila doslej organizirana v 27 državah in 46 različnih mestih. Največkrat jo je gostilo Združeno kraljestvo, kar devetkrat. Sledita Irska in Švedska s po sedmimi organizacijami, petkrat je festival pripravila Nizozemska, štirikrat Luksemburg, po trikrat pa Francija, Norveška, Nemčija, Danska, Izrael, Italija, Švica in Avstrija. Dvakrat sta Evrovizijo gostili še Ukrajina in Španija, po enkrat pa Belgija, nekdanja Jugoslavija (v Zagrebu), Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan in Portugalska. [caption id="attachment_50211" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1991-2025[/caption] Med mesti ostaja absolutni rekorder Dublin, kjer je Evrovizija gostovala kar šestkrat. Po štirikrat je festival potekal v Londonu in Luksemburgu, trikrat pa v Københavnu, Stockholmu, Malmöju in na Dunaju. Po dvakrat so Evrovizijo gostili še Cannes, Haag, Jeruzalem, Oslo in Kijev. 1789 evrovizijskih skladb Od prvega evrovizijskega večera leta 1956 pa do danes je bilo na uradnem tekmovanju izvedenih že 1789 skladb iz 52 različnih držav. Čeprav v zadnjih letih na odru močno prevladuje angleščina, Evrovizija ostaja izjemen jezikovni mozaik Evrope in širše. Na festivalu smo doslej slišali že več kot 60 različnih jezikov in narečij. Med njimi so tudi manj razširjeni in redkeje slišani jeziki. V zadnjih letih sta na evrovizijskem odru debitirala azerbajdžanski jezik ter avstralski staroselski jezik yankunytjatjara, ki ga je Avstralija uporabila v delu svoje skladbe. Posebnost evrovizijske zgodovine pa ostajajo tudi tri pesmi, odpeté v povsem izmišljenem jeziku – dokaz, da je Evrovizija že dolgo precej več kot le glasbeno tekmovanje in pogosto tudi prostor ustvarjalne svobode ter kulturnega eksperimenta. [caption id="attachment_22134" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Na ESC 2004 je bil prvič uveden predizbor. Na sliki naš Duo Platin, ki se ni uvrstil v finale.[/caption] Od leta 2004 dalje je evrovizijski izbor razdeljen na en predizbor in veliki finale, od 2008 pa na tri večere, in sicer na prvi in drugi predizbor ter veliki finale. Evrovizijski mejniki Mejniki Izbor Država Izvajalec Pesem 1. pesem Lugano 1956 Nizozemska Jetty Paerl Devogels van Holland 500. pesem Bergen 1986 Luksemburg Sherisse Laurence L'amour de ma vie 1000. pesem Atene 2006 Irska Brian Kennedy Every song is a cry for love 1500. pesem Lizbona 2018 Norveška Alexander Rybak That's how you write a song Do vključno letošnjega jubilejnega izbora je Pesem Evrovizije dobila 73 zmagovalnih pesmi. Posebnost ostaja leto 1969, ko so si prvo mesto razdelile kar štiri države. Največ evrovizijskih zmag so skozi zgodovino osvojile solistke, ki so slavile kar 41-krat. Moški izvajalci so zmagali 14-krat, skupine 12-krat, šestkrat pa so zmagoslavje odnesli dueti. Na vrhu lestvice najuspešnejših držav ostajata Irska in Švedska s po sedmimi zmagami. Sledijo Francija, Luksemburg, Združeno kraljestvo in Nizozemska s po petimi, čeprav je zadnja nizozemska zmaga iz Tel Aviva leta 2019 danes že precej oddaljen spomin. Štirikrat je slavil Izrael, po trikrat pa Norveška, Danska, Italija, Ukrajina, Švica in Avstrija. Dve zmagi imata Španija in Nemčija. Po eno zmago so doslej osvojili Monako, Belgija, nekdanja Jugoslavija, Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan, Portugalska in po novem tudi Bolgarija, ki je letos prvič stopila na evrovizijski vrh. Ob petdeseti obletnici festivala, leta 2005, so gledalci izbrali najboljšo popevko vseh časov. To je (pričakovano) postala skladba Waterloo, s katero je slavila švedska zasedba ABBA. https://www.youtube.com/watch?v=kfYp3HLHuA4&list=RDkfYp3HLHuA4&start_radio=1 The post Dosedaj zmagalo 73 pesmi appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 23. maj
Ansambel Saša Avsenika zapel pred Alejo kot pod Triglavom
Naša najmodernejša nakupovalna destinacija Aleja je dvotedensko praznovanje 6. rojstnega dne kronala z velikim brezplačnim koncertom Ansambla Saša Avsenika . »Prvič sem videla Avsenike tako blizu!«, »To je noro! Hvala, Alejo, ker lahko vsako leto poslušam tako vrhunske glasbenike.«, »Super, vsako leto nam ponudijo nekaj drugačnega.«. To je bilo le nekaj komentarjev od stotine navdušenih obiskovalcev, ki so vriskali, peli in plesali pred Alejo ter kot eno prepevali legendarne hite Avsenikov. [caption id="attachment_50194" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Barbara Reya" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ansambel Saša Avsenika pred Alejo.[/caption] Poklon obiskovalcem »Praznovanje je poklon našim obiskovalcem in lokalni skupnosti. Do njih čutimo veliko hvaležnost, zato je bil tudi letošnji koncert namenjen prav njim. V ALEJI vedno stremimo k temu, da obiskovalcem omogočimo vrhunska in raznolika glasbena doživetja. V preteklih letih so pri nas nastopili Nina Pušlar, Vlado Kreslin, Joker Out, letos pa Ansambel Saša Avsenika. Želimo si, da pri nas vsak najde nekaj zase, tako kot so pri nas dobrodošli vsi okusi in vse generacije. Prav to se odraža tudi v našem glasbenem izboru in dogodkih. Aleja tako znova dokazuje, da je prostor popolnega doživetja, ki presega zgolj nakupovanje,« je poudarila center managerka Klavdija Miklavžin Javornik . [caption id="attachment_50190" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Barbara Reya" align="none" width="1000"] [/media-credit] Obiskovalce je na brezplačnem koncertu ob 6. rojstnem dnevu pozdravila Klavdija Miklavžin Javornik, center managerka Aleje.[/caption] Tradicionalni koncert v Ljubljani »Ko smo prejeli vabilo Aleje, smo se odločili, da svoj tradicionalni poletni koncert v Ljubljani namesto na Ljubljanskem gradu izvedemo tukaj,« je izpostavil Matic Plevel, kitarist in manager Ansambla Saša Avsenika. Koncert si bodo zagotovo za vedno zapomnili tudi tisti srečneži, ki so bili v nagradni igri izžrebani za meet & greet z ansamblom, kjer ni manjkalo iskrenih nasmehov in čustvenih trenutkov. [caption id="attachment_50192" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ansambel Saša Avsenika navdušil številne obiskovalce pred Alejo.[/caption] Praznovanje se nadaljuje vse do konca meseca, ko lahko v Aleji med nakupovanjem zaigrate partijo mini golfa Candyland. Ob tem si lahko priigrate tudi številne nagrade Alejinih partnerjev, med njimi so blagovne znamke Lisca, s. Oliver, s. Oliver Black Label, Turistična agencija Sonček, Office shoes, Baby center, dm, Teta Frida, McDonald´s in Chuty´s. [caption id="attachment_50193" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Izbrani nagrajenci so se lahko pred koncertom z ansamblom tudi fotografirali.[/caption] Tudi letos pestro poletje nad mestom Aleja je prostor, kjer se na enem mestu prepletajo trendi nakupovanja, druženja, gastronomije iz vsega sveta, glasbenih doživetij za vse okuse in kjer se stalno nekaj dogaja. Naša najmodernejša nakupovalna destinacija tako v velikem slogu počasi stopa v poletje, kjer že napovedujejo nove aktivnosti. Na treh igriščih na Aleji Sky se nadaljuje sezona padla, čez celo poletje pa bo potekala nova sezona after-work koncertov in plesnih večerov. Poletje bo junija odprl Balladero, nastopili pa bodo še Trio Firšt, LPS, Kiki, Fed Horses, Nipke in dve presenečenji, ki bosta razkriti v kratkem. [caption id="attachment_50189" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Toni Pugelj, direktor SES Slovenija, in Klavdija Miklavžin Javornik, center managerka Aleje, z ansamblom Saša Avsenika.[/caption] Prvenstvo v nogometu Obiskovalci si bodo na velikem zaslonu v sproščenem vzdušju in pestri kulinarični ponudbi lahko ogledali tekme bližajočega se svetovnega prvenstva v nogometu. Najmlajši pa bodo lahko v prijetno ohlajenem otroškem parku Planetu Lollipop v poletju uživali v številnih kreativnih delavnicah. [caption id="attachment_50195" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Miro Majcen" align="none" width="1000"] [/media-credit] Obiskovalci so skupaj z Ansamblom Saša Avsenika peli, plesali in se veselili.[/caption] The post Ansambel Saša Avsenika zapel pred Alejo kot pod Triglavom appeared first on Evrovizija.com .
petek, 22. maj
Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel
Vse se je začelo leta 1956 – v času, ko je bila televizija v večini evropskih držav še v povojih. Nekaj let prej je bila ustanovljena Evropska radiodifuzna zveza, bolj znana kot Evrovizija oziroma European Broadcasting Union (EBU), ki je med članicami skrbela za izmenjavo informativnih, športnih in zabavnih programov. Njene članice so bile izključno državne televizije, saj zasebnih televizijskih postaj takrat praktično še ni bilo. Prav v tem obdobju je švicarski vizionar Marcel Bezençon po zgledu italijanskega festivala Sanremo, ki je zaživel leta 1951, predlagal idejo o mednarodnem glasbenem tekmovanju evropskih držav. Od kje ime Evrovizija? Izraz » Evrovizija « je istega leta 1951 prvi uporabil britanski novinar George Campey v članku o evropski televiziji za časopis London Evening Standard . Kasneje je beseda postala sinonim za največje evropsko glasbeno tekmovanje. [caption id="attachment_13834" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto; Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lys Assia (levo) kot prva zmagovalka na ESC 1956.[/caption] Prvič le sedem držav Leta 1956 je Lugano gostil sploh prvo Pesem Evrovizije 1956 . V elegantnem gledališču Teatro Kursaal, v italijansko govorečem delu Švice, je nastopilo sedem držav, vsaka pa je predstavila po dve skladbi. Dogodek je bil neprimerljivo bolj intimen od današnjega evrovizijskega spektakla – brez polfinalov, brez televotinga, brez bleščečih LED-zaslonov in večstopenjskih odrov. A prav v tej preprostosti je tičala njegova moč: povojna Evropa je skozi glasbo iskala skupni jezik, povezovanje in občutek novega začetka. Belgijo sta zastopala Fud Leclerc s pesmijo Messieurs les noyés de la Seine ter Mony Marc s skladbo Le Plus Beau Jour de ma vie. Francija je stavila na Mathé Altéry in pesem Le Temps perdu, drugo francosko predstavnico pa je predstavljala Dany Dauberson s skladbo Il est là. https://www.youtube.com/watch?v=cGdLnhMfScs Nemčijo sta zastopala tedaj že priljubljeni Freddy Quinn s skladbo So geht das jede Nacht ter Walter Andreas Schwarz s pesmijo Im Wartesaal zum großen Glück. Italija , ki je bila s festivalom v Sanremu glavni navdih za nastanek Evrovizije, je v Lugano poslala Franco Raimondi s skladbo Aprite le finestre in Tonino Torrielli s pesmijo Amami se vuoi. Luksemburg je zastopala Michèle Arnaud z dvema francoskima šansonoma – Les Amants de minuit in Ne crois pas. Nizozemska je nastopila s Corry Brokken, ki je zapela Voorgoed voorbij, ter Jetty Paerl s skladbo De vogels van Holland. Država gostiteljica Švica pa je na premiernem izboru stavila na Lys Assia, ki je nastopila z dvema skladbama – Das alte Karussell in Refrain. Prav slednja je nato postala prva zmagovalna pesem v zgodovini Evrovizije. Prvi izbor Pesem Evrovizije 1956 je 24. maja 1956 potekal v gledališču Teatro Kursaal v Lugano , že premierni evrovizijski večer pa ni minil brez rahlega priokusa diplomacije in zakulisnih ugibanj. Luksemburg namreč svojih žirantov ni poslal v Švico, temveč je glasovanje zaupal kar dvema Švicarjema. Zato ni bilo posebno veliko presenečenje, da je zmagoslavje ostalo pri gostiteljih – slavila je švicarska pevka Lys Assia s skladbo Refrain . Tako se je začela zgodba največjega televizijskega glasbenega spektakla na svetu. https://www.youtube.com/watch?v=1HKSP_HQ5hk&list=RD1HKSP_HQ5hk&start_radio=1 Zmagovalka Lys Assia Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia je na Pesmi Evrovizije slavila daljnega leta 1956, in sicer s pesmijo Refrain. Dama, ki se je poslovila leta 2018 , nam je na Evroviziji leta 2016 zaupala, da se je festival od njenega nastopa pa do danes precej spremenil. »Takrat smo imeli na voljo, če se prav spomnim, dve oziroma tri pesmi, ki smo ji lahko zapeli v angleščini oziroma francoščini. Bilo je le nekaj državic, na koncu pa so le razglasili zmagovalce, brez da bi nam podelili kakšno medaljo ali pokal.« Švicarska radiotelevizija je Lys Assia izbrala za svojo prvo predstavnico na festivalu za Pesem Evrovizije 1956 – zapela je dve pesmi, skladba Refrain pa je postala prva evrovizijska zmagovalka. Švico je zastopala tudi naslednje leto, a je bila šele osma, leta 1958 pa je s skladbo Giorgio zasedla drugo mesto. V petdesetih in šestdesetih letih je Lys Assia slovela v številnih evropskih državah, nastopila pa je tudi v številnih filmih. Znova pa je poizkusila srečo na nacionalnem ESC izboru Švice leta 2012 (C’était ma vie) in 2013 (All In Your Head), a ni bila dovolj prepričljiva. Na prvem izboru Pesmi Evrovizije 1956 , ki je bil zaradi še vedno razvijajoče se televizije predvsem radijski šov, se je predstavilo 14 skladb – vsaka država je nastopila z dvema pesmima. Tekmovanje, dolgo približno uro in štirideset minut, je povezoval Lohengrin Filipello , glasbenike pa je pod vodstvom Fernando Paggi spremljal 24-članski orkester. [caption id="attachment_22957" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prva evrovizijska zmagovalka Lys Assia na ESC v Bakuju.[/caption] The post Evrovizija praznuje 70 let: 24. maja 1956 se je rodil evropski glasbeni spektakel appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 21. maj
Skupini Dan D zlata piščal za življenjsko delo, MRFY tretjič izvajalec leta
V ljubljanski Odiseji so podelili 12. strokovne glasbene nagrade Zlata piščal 2026 za dosežke v popularni glasbi v preteklem letu, letos prvič tudi v osmih dodatnih žanrskih kategorijah. Zlato piščal za izvajalca leta je že tretjič osvojila skupina MRFY, ki je z albumom Helo slavila tudi v kategoriji album leta. Za skladbo leta je bila razglašena pesem »Brez tebe ne znam« pevca Žana Serčiča, naziv novinci leta pa je pripadel zasedbi Before Time. Nagrado za življenjsko delo je glasbena akademija namenila novomeški skupini DAN D. V novih žanrskih kategorijah pa so bili nagrajeni Fehtarji, Vzrock, Dan D, Plateau, Masayah, Generator in Nika Zorjan. [caption id="attachment_50169" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zlate piščali 2026[/caption] Kulturno-umetniško društvo Zlata piščal je na 12. podelitvi Zlata piščal, ki se je letos vrnila v Ljubljano, podelilo strokovne glasbene nagrade za dosežke na področju slovenske popularne glasbe v preteklem letu. Poleg petih glavnih kategorij so letos premierno podelili tudi zlate piščali v osmih novih žanrskih kategorijah, s čimer želijo zajeti vse odtenke bogatega domačega ustvarjanja. [caption id="attachment_50173" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Voditelj prireditve Klemen Slakonja[/caption] Skupini MRFY dve zlati piščali Akademija je z zlato piščaljo za izvajalca leta že tretjič nagradila novomeško glasbeno skupino MRFY, zlato piščal pa so si prislužili tudi z albumom Helo v kategoriji album leta. Za izvajalca leta so bili nagrajeni že leta 2023, ko so odnesli kar tri zlate piščali, in leta 2025, ko jim je zlato piščal prinesla še skladba leta Tonemo. MRFY so tako skupno prejeli že devet zlatih piščali, kar je največ v zgodovini podelitve. Za izvajalca leta so bili nominirani še Big Foot Mama, Dan D, Plateau in Žan Serčič. Za album še albumi Alpe Adria Club (Magnifico), Naravni pojavi (Kokosy), Rabim človeka (Dan D) in Top je pop (Plateau). [caption id="attachment_50171" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Skupina Mrfy[/caption] Skladba Brez tebe ne znam Glasbena akademija je največ glasov za skladbo leta podelila skladbi o ljubezni do naših najbližjih Brez tebe ne znam pevca Žana Serčiča, ki je bil nominiran v še treh kategorijah - za izvajalca leta, pop/rock izvajalca leta in pop/rock skladbo leta. Za skladbo leta so bile nominirane še skladbe 200 let (Tokac x Maja Keuc), Dež bo spral (Big Foot Mama), Love Don’t Mean A Thing (For A Girl Like You) skupine Plateau in Nama besede so čist odveč (Neisha). Novinci leta Before Time Zlate piščali v kategoriji Novinec leta se je razveselila petčlanska kamniška indie rock zasedba Before Time, ki jo sestavljajo Domen Flerin, Peter Mandelj Mejač, Naja Lipičnik, Leon Štukelj in Toni Lah. Leta 2023 so izdali svoj studijski prvenec Omni, letos še drugi album Vse kar smo. Za novinca leta so bili ob njih nominirani še Gliste, Hana Fatur, Jon Vitezič in Žan Videc. [caption id="attachment_50178" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Before Time[/caption] Nove kategorije Letos je kulturno društvo Zlata piščal prvič podelilo tudi zlate piščal v osmih novih žanrskih kategorijah: Narodnozabavni izvajalec leta, Narodnozabavna skladba leta, Pop/Rock izvajalec leta, Pop/Rock skladba leta, Urbani izvajalec leta, Urbana skladba leta, Zabavni izvajalec leta in Zabavna skladba leta. Narodnozabavna glasba Zlato piščal v kategoriji narodnozabavni izvajalec leta je prejela skupina Fehtarji, ki prisega na živahen podeželski rock'n'roll. Letos so Fehtarji predstavili že svoj tretji album z naslovom Strici. Za narodnozabavnega izvajalca leta so bili nominirani še Ansambel Stil, Firbci, Modrijani in Vzrock. Vzrock so slavili v kategoriji narodnozabavna skladba leta s skladbo »Čira Čara«. Za narodnozabavno skladbo leta so bili nominirane še skladbe Bam bam bam (Firbci), Češnje spet zorijo (Ansambel Unikat), Kakor vila iz pravljice (Modrijani), Stisn se k men (Ansambel Stil). Ta luštn cajt (Ansambel Svizci) in Tišlarski pozdrav (Čuki in Eva Potrebuješ). Pop/rock kategoriji Dan D so prejeli zlato piščal v kategoriji Pop/rock izvajalec leta, nominirani pa so bili tudi v kategorijah izvajalec leta in za album leta Rabim človeka. Za pop/rock izvajalca leta so bili nominirani še Big Foot Mama, Nina Pušlar, Plateau in Žan Serčič. Tudi zlata piščal za pop/rock skladbo leta je šla Novomeščanom, in sicer zasedbi Plateau za skladbo Love Don’t Mean A Thing (For A Girl Like You). Plateau so sicer letos prejeli največ nominacij - kar pet. Za pop/rock skladbo leta so bile nominirane še skladbe 200 let (Tokac x Maja Keuc), Brez tebe ne znam (Žan Serčič), Dež bo spral (Big Foot Mama) in Nama besede so čist odveč (Neisha). [caption id="attachment_50172" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Skupina Dan D[/caption] Urbana glasba Urbani izvajalec leta je postala primorska raperka Masayah, ki ima na svojih policah že tri zlate piščali, letos pa je svojo zbirko obogatila še z dvema. Marca 2026 je predstavila svoj drugi studijski album Lava. Ob Masayah so bili v tej kategoriji nominirani še Generator, Gliste, Hauptman, Leopold I. ter Žigan in Kristijan Krajnčan. Zlato piščal za urbano skladba leta je prejela skupina Generator za elektro-akustično plesno skladbo Kej si, ki je poklon prostoru in času, v katerem živimo, ustvarjamo in delamo. Nominirane so bile še skladbe Comme ci comme ca (Masayah), Dravelski venček (Nipke), Škrt (Leopold I.) in Tree on the hill (Hauptman). [caption id="attachment_50177" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Masayah[/caption] Zabavna kategorija Nika Zorjan je slavila v obeh kategorijah zabavne glasbe - prejela je namreč zlato piščal za zabavnega izvajalca leta, za katerega so bili nominirani še Eva Boto, Gojko Hitmacher Ajkula in Luka Basi. Osvojila pa je tudi zlato piščal za zabavno skladbo leta Kliše, ki je nastala v kolaboraciji z urbano izvajalko leta Masayah. Za zabavno skladbo leta so bile nominirane še skladbe Džua (Victory), Frajla (Firbci X Tequila), Konoba (Luka Basi) in Sekunde (Ines Erbus). [caption id="attachment_50175" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nika Zorjan[/caption] Nagrada za življenjsko delo Na 12. podelitvi zlatih piščali se je glasbena akademija z nagrado za življenjsko delo poklonila skupini Dan D, ki so svojo zgodbo začeli pisati v letu 1992, zadnjih 20 let pa igrajo v postavi Tomislav Jovanović - Tokac, Dušan Obradinović - Obra, Marko Turk - Tučo, Boštjan Grubar in Nikola Sekulović. Lani so napovedali slovo in uradno upokojitev banda. Nepozabne skladbe, kot so Za naju punca, Ko hodiš nad oblaki, Tiho, Voda, Plešeš, Počasi, Le naprej, Roke, Google me, Love song, Moj problem, Magično, Kozlam, Pozitivne misli, Ona sanja in sedaj že nesmrtna in brezčasna z naslovom Čas, bodo ostale del slovenske glasbene krajine tudi za naslednje rodove. Dan D so šele druga skupina po Laibach, ki je prejela zlato piščal za življenjsko delo. Skupaj z letošnjima so jih prejeli šest. Prispevek skupine Dan D slovenski glasbi je vsekakor izjemen. [caption id="attachment_50170" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tadej Majhenič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Skupina dan D[/caption] The post Skupini Dan D zlata piščal za življenjsko delo, MRFY tretjič izvajalec leta appeared first on Evrovizija.com .
Zlati piščali 2026: MRFY z dvojno zmago postavili rekord v zgodovini podelitve
MRFY z dvojno zmago na Zlati piščali 2026 postavili rekord v zgodovini podelitve. Skupina je slavila v kategorijah izvajalec leta in album leta za ploščo Helo ter tako skupno prejela že devet zlatih piščali. Na 12. podelitvi strokovnih glasbenih nagrad Zlata piščal 2026 za dosežke v popularni glasbi preteklega leta je skupina MRFY že tretjič osvojila zlato piščal za izvajalca leta. Z albumom Helo so slavili tudi v kategoriji album leta in tako skupno prejeli že devet zlatih piščali, kar je največ v zgodovini podelitve. MRFY so naziv izvajalca leta prvič osvojili leta 2023, ko so prejeli kar tri zlate piščali, znova pa leta 2025, ko jim je nagrado za skladbo leta prinesel hit Tonemo. Štras o albumu »Album je res kot otrok, zato sem si te piščali zelo želel in občutki ob tej nagradi so res močni. Hvala naši ekipi, bendu, da vztrajamo skupaj in da smo še vedno tukaj, pa tudi vsem, ki so glasovali za nas, ter poslušalkam in poslušalcem, ki spremljajo to zgodbo. Takšne stvari ti dajo potrditev, da nekaj delaš prav, predvsem pa novo motivacijo za naprej,« je povedal frontman skupine Gregor Štrasbergar – Štras. [caption id="attachment_50164" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] MRFY pobrali dve nagradi.[/caption] Simbolika večera je bila toliko večja, saj je nagrado za življenjsko delo letos prejela novomeška skupina DAN D, ki je slavila tudi v kategoriji pop/rock izvajalec leta – prav Dan D pa predstavljajo enega največjih regionalnih glasbenih vzorov za skupino MRFY. Nova singla Po izjemnem uspehu na letošnji podelitvi Zlatih piščali skupina MRFY vstopa v poletje z novim valom sodelovanj in svežih singlov v okviru projekta FeatSummer. Eden najbolj priljubljenih slovenskih bendov tako odpira poletje, ki ga zaznamujejo trije novi singli, vsak s svojo energijo in sodelovanjem. Prvi je »Noč i dan«, ki je nastal z elektronskim dvojcem RotorMotor, drugi pa »Latice ovenule« z regionalno prepoznavnim izvajalcem Ružno Pače. Konec junija prihaja še skladba »Počitnice«, znova v sodelovanju s prvima izvajalcem. Celoten projekt sledi pestri pomladi, uspešni balkanski turneji in nabito polnemu »Totemu prazniku« v Mariboru, kjer je Štuk za eno noč postal prostor čiste koncertne energije. V znamenju duetov je pozno pomladi luč sveta ugledala tudi skladba »Robosvet«, na kateri sta moči združila Štras in Masayah, sveža dobitnica zlate piščali v kategoriji urbana izvajalka leta. [caption id="attachment_50166" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] MRFY pobrali dve nagradi.[/caption] Novo glasbeno poglavje Junija se bend odpravlja na Irsko, kjer bodo snemali svoj novi album z naslovom »Anti AI«, načrtovan za prihodnjo pomlad. Novo obdobje ustvarjanja bo temeljilo na avtentičnosti, spontanosti in pristnem stiku z občinstvom – vrednotah, ki jih MRFY postavljajo v ospredje tudi pri svojih koncertih. MRFY se v petek, 22. maja, vračajo pred hrvaško publiko z doslej največjim zagrebškim koncertom v klubu Močvara. Večer bo zasnovan kot celostna koncertno-klubska izkušnja brez jasnih meja med bendom in afterjem – odprli jo bodo dram, sledil bo njihov koncert, nato pa se bo dogajanje prevesilo v celonočni party z RotorMotor. Na odru se jim bo pridružil tudi že omenjeni Ružno Pače. The post Zlati piščali 2026: MRFY z dvojno zmago postavili rekord v zgodovini podelitve appeared first on Evrovizija.com .
Če ne bo večjih presenečenj: Evrovizijo 2027 bo najverjetneje gostila Sofija
Po zmagi Bolgarije na Evroviziji 2026 se vse glasneje omenja, da bi 71. tekmovanje prihodnje leto lahko gostila prav Sofija . Bolgarska prestolnica ima namreč najmočnejše adute: največjo dvorano v državi, najboljšo prometno infrastrukturo in že preverjene izkušnje z evrovizijsko produkcijo. Kot poroča bolgarska tiskovna agencija, naj bi organizacija Evrovizije 2027 stala med 20 in 30 milijoni evrov, država pa ob tem pričakuje tudi pomembne gospodarske učinke. Podpredsednik bolgarske vlade Ivo Hristov, ki vodi priprave na dogodek, je za jutranji program nacionalne televizije BNT poudaril, da Evrovizija za Bolgarijo pomeni veliko priložnost za promocijo države ter dodatno rast turizma in gospodarstva. [caption id="attachment_50161" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: visitsofia.bg" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sofija[/caption] Sofija je največje in najpomembnejše mesto Bolgarije ter ena najstarejših evropskih prestolnic z več kot sedem tisoč leti zgodovine. Mesto leži ob vznožju gore Vitoša, kar mu daje posebno kuliso in precej drugačen značaj od številnih vzhodnoevropskih prestolnic. Danes v Sofiji živi približno 1,3 milijona ljudi, mesto pa velja za politično, gospodarsko, kulturno in medijsko središče države. Sofija 2027? Najresnejši kandidat je Arena 8888 Sofia, sodobna večnamenska dvorana, odprta leta 2011, ki sprejme skoraj 18 tisoč obiskovalcev. To bi jo uvrstilo med največja prizorišča Evrovizije zadnjih let – večja je celo od aren v Liverpoolu ali Baslu. Prav v tej dvorani je Bolgarija že gostila Otroško Evrovizijo 2015 , zato organizatorji teren dobro poznajo. [caption id="attachment_50158" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: visitsofia.bg" align="none" width="1000"] [/media-credit] Arena 8888 Sofia[/caption] Arena 8888 Sofia je sodobna večnamenska dvorana, ki izpolnjuje vse mednarodne standarde za organizacijo največjih športnih tekmovanj in kulturnih dogodkov. Sprejme 12.373 obiskovalcev, z dodatnimi tribunami pa se kapaciteta lahko poveča na skoraj 18 tisoč sedežev. Objekt vključuje tudi dva novinarska centra za 120 novinarjev, vadbene prostore, fitnes, okrepčevalnico in restavracijo. Pomembna logistika Pomemben plus Sofije je tudi logistika. Mesto ima največje bolgarsko letališče z odličnimi povezavami po Evropi, veliko hotelskih kapacitet in razvito javno infrastrukturo, kar Evropska radiodifuzna zveza (EBU) šteje med ključne pogoje za organizacijo tekmovanja. Med zahtevami so še najmanj 10.000 sedežev v dvorani, večtedenska razpoložljivost prizorišča ter zmogljiv organizacijski in varnostni sistem. Župan Sofije Vasil Terziev je po zmagi Dare že potrdil, da se mesto želi uradno vključiti v kandidaturo za gostiteljstvo Evrovizije 2027. Čeprav interes kažejo tudi Burgas, Plovdiv in Varna, Sofija trenutno ostaja daleč najbolj realna možnost. Bolgarija je letos prvič osvojila Evrovizijo. Pevka Dara je na Dunaju slavila s pesmijo »Bangaranga« in državi prinesla zgodovinsko zmago, potem ko je bila doslej najboljša uvrstitev drugo mesto Kristiana Kostova leta 2017. https://www.youtube.com/watch?v=EltgrumKJfk&list=RDEltgrumKJfk&start_radio=1 The post Če ne bo večjih presenečenj: Evrovizijo 2027 bo najverjetneje gostila Sofija appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 20. maj
Dare Kaurič: Sem tak, ker sem tak, meni ni pomoči
Po skoraj enoletnem »spanju na lovorikah«, oziroma po zmagi na Festivalu melodije morja in sonca 2025 , kjer je s skladbo » Kristalno jasno « osvojil tako občinstvo kot radijske valove – se Dare vrača z novo pesmijo »Bedak«. Za besedilo je tokrat poskrbel legendarni Drago Mislej - Mef, ki si je (po dolgem čakanju) le vzel čas in Daretu napisal zgodbo o bedaku. Ali je imel ob tem v mislih konkretno Dareta, za zdaj ostaja odprto vprašanje, na katerega rumeni mediji še niso ponudili odgovora. Ko je Dare končno prejel besedilo enega svojih najljubših avtorjev, ni okleval, simbolično ga je »overil« notarju in pesem takoj spravil v življenje. Rezultat je komad, ki cilja naravnost v uho: nalezljiv, rahlo nostalgičen in brezkompromisno iskren. Refren pove vse: »Sem tak, ker sem tak, meni ni pomoči. Sem tak, ker sem tak – bedak ostane bedak.« [caption id="attachment_50155" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mars Music" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič[/caption] O čem govori zgodba? »Bedak« je zgodba o človeku, ki zaradi lastne lahkomiselnosti ali impulzivnosti izgubi ljubezen – in to tudi jasno razume. A hkrati ostaja ujet v lastni naravi. Gre za mešanico samokritike, ironije in sprijaznjenosti: zaveda se svojih napak, a jih kljub temu ponavlja. Daretovo vodilo ostaja preprosto: naj pesem najde svoj prostor v etru, tako, kot je ona našla njega. Tudi v času, ko medijski prostor ni najbolj naklonjen tovrstnim “old school” popevkam, jo brez zadržkov pošilja v svet. Zakaj? Ker je pač tak, kot je. [caption id="attachment_50156" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Mars Music" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič[/caption] The post Dare Kaurič: Sem tak, ker sem tak, meni ni pomoči appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 18. maj
Evrovizijska zmagovalka Dara doživela sprejem, o katerem govori vsa Bolgarija
Bolgarijo je po prvi zmagi na Pesmi Evrovizije 2026 zajela prava evrovizijska mrzlica. Zmagovalko Daro so ob vrnitvi z Dunaja na sofijskem letališču pričakale navdušene množice oboževalcev z bolgarskimi zastavami, transparenti in glasnim prepevanjem zmagovalne uspešnice Bangaranga. Sofija je za nekaj trenutkov dihala kot eno samo veliko evrovizijsko prizorišče. View this post on Instagram A post shared by Eurovision Bulgaria & OGAE BG (@bgeurovision) Veličasten sprejem za zmagovalko 27-letna pevka, ki je Bolgariji pripela prvo evrovizijsko zmago v zgodovini tekmovanja, je na letališče prispela vidno utrujena, a nasmejana, v rokah pa držala prestižni evrovizijski pokal. Ob prihodu je spontano zapela skupaj z oboževalci, dogajanje pa so v živo prenašale tudi največje bolgarske televizije. (glej video spodaj) »To je velik uspeh za bolgarsko glasbo. Upam, da bo to dokaz, kako pomembno je podpirati domače izvajalce in ustvarjalce,« je povedala Dara, ki je v velikem sobotnem finalu premagala 24 držav . Njena energična pesem Bangaranga je prepričala tako strokovne žirije kot televizijsko občinstvo po Evropi, kar se ni zgodilo še nikoli po letu 2017. https://www.youtube.com/watch?v=Mvw4mJdJJpM Evforija na vsakem koraku Evforija se je po poročanju tamkajšnjih medijev začela že na dunajskem letališču, po pristanku v Sofiji pa je letalo pozdravil tudi vodni slavolok. Pevko so med prvimi objeli najbližji, sledili pa so sprejemi predstavnikov bolgarske televizije, kulturnega ministrstva in mesta Sofija. Darina Yotova, ki ustvarja pod umetniškim imenom Dara, je ob srečanju z mladimi oboževalci poudarila, da majhnost države ne sme omejevati sanj. »Z dovolj dela, poguma in vztrajnosti lahko obrneš svet na glavo,« je dejala. Zmaga je že sprožila razprave o tem, katero bolgarsko mesto bo gostilo Pesem Evrovizije 2027. Poleg Sofije se omenjajo še Varna, Burgas, Plovdiv in Ruse, bolgarska vlada pa je že napovedala prve organizacijske korake. https://www.youtube.com/watch?v=2wxyeiE--I4 View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Българска национална телевизия (@bnt.bg_) View this post on Instagram A post shared by Eurovision Bulgaria & OGAE BG (@bgeurovision) The post Evrovizijska zmagovalka Dara doživela sprejem, o katerem govori vsa Bolgarija appeared first on Evrovizija.com .
Sanjavi videospot in močno sporočilo: KiKi predstavlja novo glasbeno zgodbo
Kantavtorica KiKi , ki jo je večji del javnosti spoznal na lanskoletni Emi, predstavlja svoj novi singel Povej , s katerim napoveduje svoj prihajajoči album Pravljice. Gre za nežno folk-pop balado o minljivosti, majhnosti človeka in iskanju topline v hitro minevajočem svetu. Spremljajo jo sanjavi vizuali, postavljeni v zapuščen industrijski prostor, kjer osrednji motiv predstavlja otroška gugalnica. Pesem je nastala ob razmišljanju o velikosti vesolja in občutku človekove majhnosti. Navdih zanjo je prišel med opazovanjem žuželk - ob vprašanju, ali se mušica sploh zaveda ogromne roke, ki jo reši pred utopitvijo. Na subtilen in poetičen način Povej odpira vprašanja minljivosti, obstoja in dojemanja nečesa večjega od nas samih. Čeprav pesem v svojem jedru nosi eksistencialna vprašanja, jih KiKi ne predstavi skozi težo ali tesnobo, temveč skozi lahkotnost, nostalgijo in toplino. V svojem pravljičnem svetu KiKi išče prostor oddiha - prostor, kjer si lahko poslušalec za trenutek oddahne, sede na rumeno gugalnico in razmišlja o običajnih rečeh, ki vodijo v nove zgodbe. https://youtu.be/vnkq07_j-TY?si=4R88eNQDleYRgkOw Ta občutek dopolnjuje tudi videospot, postavljen v staro zapuščeno tovarno, ki predstavlja nekakšen sanjski prostor med preteklostjo in sedanjostjo. Nekoč vsakdanji prostor danes napolnjuje svetloba, v njem pa visi otroška gugalnica — simbol lepih spominov, odraščanja in minljivosti, ki jo KiKi dojema kot nekaj lepega, če jo spremljajo toplina, bližina in hvaležnost za ljudi, ki jih imamo radi. »Ta pesem mi je zelo pri srcu, ker nekoliko žalostne in nostalgične misli zapakira v lahkotno harmonijo. Ob razmišljanju o minljivosti se ne upira in ne žaluje, ampak poudari lepoto trenutka in mojo hvaležnost za toplino ljudi, ki so mi blizu.« [caption id="attachment_50145" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Zalokar" align="none" width="1000"] [/media-credit] KiKi[/caption] Kdo je KiKi? KiKi, na spletu znana tudi kot Kikiwritings, so mediji opisali kot »čarovnico intimnih pripovedk«, njeno glasbo pa kot magični folk-pop. Jeseni 2024 je izdala svoj prvenec KRiKi (extended), zbirko šestnajstih avtorskih pesmi v slovenščini, ki se gibljejo med popom in folkom. Od takrat je nastopila na festivalih, kot so Folkest, Waves Vienna, BUSH Festival in Druga Godba. Širše občinstvo jo je lahko spoznalo tudi na EMI 2025, kjer je nastopila s pesmijo O-ou!. Na koncertih poslušalce popelje v svoj pravljični svet - med plesne ritme, nežne balade in nekoliko temačnejše pripovedi, ki zvenijo kot izpovedane skrivnosti. Ob spremljavi benda, ki ga sestavljajo Matevž Košutnik, Jan Kopač, Martin Jocif ter vokalistki Nika Trdin in Gala Pregel, KiKi ustvarja intimno koncertno izkušnjo, polno harmonij, zgodb in čustev. [caption id="attachment_50146" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Zalokar" align="none" width="1000"] [/media-credit] KiKi[/caption] The post Sanjavi videospot in močno sporočilo: KiKi predstavlja novo glasbeno zgodbo appeared first on Evrovizija.com .
V Alejo po nakupih in na mini golf
V Aleji se začenjajo rojstnodnevne aktivnosti v sklopu 6. obletnice. V duhu »candylanda« bo ena od posebnosti letošnjega praznovanja mini golf. Na nakupovalnih ulicah Aleje se lahko obiskovalci v znanju golfa preizkusite vse od ponedeljka, 18. maja, do petka, 29. maja . Vsak sodelujoči lahko pri nakupovanju odigra še partijo golfa in pri tem dobi simbolično rojstnodnevno darilce ter sodeluje v žrebu za privlačne praktične nagrade, ki jih podarjajo ALEJINI partnerji, med njimi Lisca, s. Oliver, s. Oliver Black Label, Turistična agencija Sonček, Office shoes, Baby center, dm, Teta Frida, McDonald´s in Chuty´s. Nakupovalne ulice naše najmodernejše nakupovalne destinacije bodo od ponedeljka, 18. maja, pa do petka, 29. maja, zaživele kot igrišče za mini golf. Alejin letak popustov Obiskovalce v teh dneh čakajo tudi posebne rojstnodnevne ugodnosti z Alejinega letaka, ki bodo veljale od ponedeljka, 18. maja, do nedelje, 24. maja, prijetno rojstnodnevno vzdušje in številna manjša presenečenja. Eden od vrhuncev bo veliki brezplačni koncert Ansambla Saša Avsenika v petek, 22. maja, ob 20. uri pred Alejo. Ob tej priložnosti do 15. maja vljudno vabljeni še na ogled posebne razstave ob 70-letnici delovanja Avsenikov na nakupovalnih ulicah Aleje. [caption id="attachment_50134" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleja praznuje 6. rojstni dan.[/caption] Ob tej priložnosti lahko sodelujete v posebni nagradni igro na ALEJINEM TikTok profilu. 5 srečnih nagrajencev čaka nepozabno doživetje – meet & greet z Ansamblom Saša Avsenika. The post V Alejo po nakupih in na mini golf appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 17. maj
Kdo je Dara, ki je Bolgariji pripela prvo ESC zmago?
Ko so bili prešteti vsi oddani glasovi, so bili številni prepričani, da se bo Pesem Evrovizije 2027 prihodnje leto preselila na sever Evrope. A sledil je popoln preobrat! 71. izvedba evrovizijskega tekmovanja se bo namreč (če le ne bo kakšnih presenečenj) selila na jug – po zaslugi mlade glasbenice Dare, ki je Bolgariji s skladbo Bangaranga pripela prvo evrovizijsko zmago v zgodovini. Jubilejna 70. izvedba Pesem Evrovizije 2026 je tako prinesla zgodovinski uspeh za državo , ki se je na Evrovizijo vrnila po večletnem premoru. Bolgarija med letoma 2023 in 2025 namreč zaradi finančih ni sodelovala, povratek na Dunaj 2026 pa se je izkazal za popoln zadetek – ali, če si sposodimo naslov zmagovalne skladbe, za pravi »Bangaranga«. [caption id="attachment_50110" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dara Bolgariji pripela prvo ESC zmago.[/caption] Skladba Bangaranga, pod katero se podpisujejo Anne Judith Stokke Wik, Darina Yotova, Dimitris Kontopoulos in Monoir, je osvojila največ skupnih glasov strokovnih žirij in občinstva. To se je zgodilo prvič po letu 2017. https://www.youtube.com/watch?v=EltgrumKJfk&list=RDEltgrumKJfk&start_radio=1 Kdo je Dara? Dara, ki danes velja za eno najbolj prepoznavnih pop izvajalk v Bolgariji, je v nedeljo, 17. maja, nekaj po eni uri zjutraj, po skoraj štiriurnem evrovizijskem spektaklu, postala prva bolgarska zmagovalka Pesem Evrovizije 2026 – in to prav v jubilejnem letu, ko je tekmovanje praznovalo 70 let. S svojim prepoznavnim glasom, izrazito odrsko prezenco in drzno mešanico glasbenih žanrov že vrsto let soustvarja podobo sodobne bolgarske pop scene. Največji uspeh je dosegla s hiti Thunder, Call Me in Mr. Rover, ki so tedne vztrajali na vrhu glasbenih lestvic. Poleg številnih prvih mest na uradni bolgarski Airplay lestvici se je uveljavila tudi kot eno vidnejših imen sodobne balkanske glasbene scene. Njene skladbe in videospoti so do danes zbrali več kot 80 milijonov ogledov in poslušanj, v letih 2021 in 2022 pa je sodelovala tudi kot mentorica v oddaji The Voice of Bulgaria (Glas Bolgarije), kjer je pomagala oblikovati novo generacijo mladih glasbenikov. [caption id="attachment_50107" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalka Dara[/caption] Njen najbolj oseben projekt doslej, album Adhara, je izšel leta 2025. Prav ta album je zaznamoval njen prehod iz uspešne domače pop izvajalke v glasbenico z izrazitejšo mednarodno identiteto in vse večjo globalno prepoznavnostjo. https://www.youtube.com/watch?v=Cf4SMMWN11k Zmagovalnih 516 točk Po tradiciji so najprej glasove podelile strokovne žirije, nato pa je sledilo še napeto razkritje televotinga. Bangaranga je pri žirijah osvojila 204 točke, občinstvo pa ji je namenilo še izjemnih 312 točk. Skladba je slavila tako pri žirijah kot pri gledalcih, kar se na Evroviziji ni zgodilo že skoraj desetletje - vse od Kijeva 2017. Dara je do zmage prišla z rekordno prednostjo 173 točk pred drugouvrščeno skladbo, kar pomeni največjo razliko med prvim in drugim mestom v zgodovini Evrovizije. S tem je presegla tudi rekord Alexandra Rybaka, ki je leta 2009 v Moskvi s skladbo Fairytale zmagal s 169 točkami prednosti. Drugo mesto je osvojil Izrael s skladbo Michelle, ki jo je izvedel Noam Bettan, tretja pa je bila Romunija, še ena povratnica na tekmovanje leta 2026, ki jo je zastopala Alexandra Căpitănescu s pesmijo Choke Me. Prvo peterico sta dopolnili še Avstralija na četrtem in Italija na petem mestu. [caption id="attachment_50130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kristalni ESC mikrofon ji je izročil JJ.[/caption] [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] [caption id="attachment_50123" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Bolgarija na Evroviziji Bolgarska televizija BNT je prvič sodelovala na Pesem Evrovizije 2005 v Kijevu. Država je prvič nastopila v velikem finalu dve leti pozneje v Helsinkih 2007, ko sta Elitsa Todorova in Stoyan Yankoulov s skladbo Water osvojila odlično uvrstitev med najboljših pet. Do letošnjega leta je bil največji bolgarski uspeh povezan z vrnitvijo v Kijev leta 2017, ko je Kristian Kostov s skladbo Beautiful Mess osvojil drugo mesto. Njegovih 615 točk še danes velja za tretji najvišji rezultat v 70-letni zgodovini Evrovizije. [caption id="attachment_50128" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dara pred novinarsko konferenco.[/caption] [caption id="attachment_50124" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ob drugi uri ponoči je sledila še novinarska konferenca.[/caption] [caption id="attachment_50126" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Klaus Titzer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veselje po novinarski konferenci.[/caption] Vse o finalu ESC 2026 (klik spodaj) https://evrovizija.com/bolgarija-osvojila-evrovizijo-dara-pometla-s-konkurenco/ The post Kdo je Dara, ki je Bolgariji pripela prvo ESC zmago? appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 14. maj
Solze sreče in razočaranja: po drugem predizboru znani vsi finalisti Evrovizije
Na Dunaju se je z drugim predizborom nadaljevalo jubilejno, že 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2026. Tokratni evrovizijski večer se je začel v precej bolj hudomušnem tonu, saj sta se voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski v zabavni uvodni točki prelevila v lanskega evrovizijskega zmagovalca. Skozi parodijo sta skupaj odpela zmagovalno skladbo Wasted Love , a se njun nastop vendarle ni razpletel povsem tako brezhibno, kot je to lani uspelo JJ -ju. Prav ta simpatična samoironija je poskrbela za sproščen in zabaven začetek drugega evrovizijskega večera. [caption id="attachment_49951" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Thomas Ramstorfer / ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] Victoria Swarovski in Michael Ostrowski po uvodni ESC točki.[/caption] 15 tekmovalnih skladb Po uvodni točki se je začel nov evrovizijski boj za finale. Na veliki oder Wiener Stadthalle je stopilo 15 držav, ki so se pomerile za deset dragocenih vstopnic za sobotni veliki finale. Občinstvo je spremljalo izjemno raznolik glasbeni večer, poln mogočnih vokalov, dovršenih odrskih nastopov, bleščeče produkcije in tistih nepredvidljivih evrovizijskih trenutkov, ki vsako leto poskrbijo za navdušenje, šoke in burne odzive gledalcev. Poleg tekmovalnih držav sta se občinstvu predstavili tudi članici velike peterice Francija in Združeno kraljestvo, poseben trenutek večera pa je pripadel še lanskoletni zmagovalki Avstrija, ki je se je prav tako predstavila občinstvu. Kot posebni gost večera pa je nastopil tudi lanskoletni zmagovalec JJ , ki je občinstvu premierno predstavil svojo novo skladbo Unknown. https://www.youtube.com/watch?v=BWXkGjzXOhU Novoizbrani finalisti Po še enem napetem glasovanju so si mesto med letošnjo evrovizijsko elito priborile: Bolgarija, Ukrajina, Norveška, Avstralija, Romunija, Malta, Ciper, Albanija, Danska in Češka. Deseterica držav bo svojo evrovizijsko zgodbo nadaljevala v sobotnem finalu. Za preostale države pa se je evrovizijska pot zaključila. Od letošnjega tekmovanja so se morale posloviti naslednje države: Azerbajdžan, Luksemburg, Armenija, Švica in Larvija, ki jim za preboj v finale - kljub odmevnim nastopom - ni uspelo prepričati dovolj gledalcev in strokovnih žirij. https://www.youtube.com/watch?v=GWZ4jKEqzic https://www.youtube.com/watch?v=xhGgEugefX4 [poll id="126"] The post Solze sreče in razočaranja: po drugem predizboru znani vsi finalisti Evrovizije appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 13. maj
V drugem predizboru tudi Slovenka Eva Marija
Čeprav Slovenija letos zaradi bojkota nima svojega predstavnija na Pesmi Evrovizije 2026, bo slovenski pridih na največjem evropskem glasbenem odru vendarle močno prisoten. Za Luksemburg bo namreč nastopila mlada kantavtorica Eva Marija Kavaš Puc (20), ki bo občinstvo nagovarjala z avtorsko skladbo Mother Nature - čustveno in subtilno močno glasbeno zgodbo, prežeto z elementi folka, soula in organskega popa. [caption id="attachment_49824" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Massen Photography" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Marija[/caption] Kdo je Eva Marija? Eva Marija se je rodila v Luksemburgu v družini slovenskih staršev. Oče prihaja iz Ljubljana, mama pa iz Beltinci v Prekmurju. Družina se je v Luksemburg preselila leta 2003, kljub življenju v tujini pa je ohranila močno povezanost s slovenskim jezikom in kulturo. Slovenščina ostaja njen prvi jezik, saj doma še vedno govorijo slovensko. Danes Eva Marija velja za eno zanimivejših mladih ustvarjalk nove generacije. Poleg petja in pisanja glasbe igra tudi violino, študira songwriting v London in odkrito poudarja svojo povezanost z balkanskim ter slovenskim kulturnim prostorom, ob katerem je odraščala. Poleg izrazitega avtorskega pečata je tudi virtuozna multiinstrumentalistka. Violina, njena zvesta spremljevalka še iz dni na Konzervatoriju v Luksemburgu, ima še danes ključno vlogo v njenem ustvarjanju, saj njeni glasbi daje prepoznavno toplino in globino. »Velik navdih sem našla v slovenski ljudski glasbi iz regije Prekmurje, kjer ima violina osrednjo vlogo. Violino sem študirala v Luksemburgu, vendar je moj instrument izdelal slovenski mojster, tako da dobesedno povezuje moja dva kulturna identiteta,« pravi Eva. https://www.youtube.com/watch?v=guIbiEbz89E Pesem Mother Nature V duhu velikih kantavtoric, kot sta Joni Mitchell in St. Vincent, Eva Marija gradi zvok, ki je hkrati intimen in sodoben — skrbno uravnotežen med osebno emocijo in univerzalnim sporočilom. Njena evrovizijska pesem 'Mother Nature' združuje intuicijo in izrazito glasbeno senzibilnost na način, ki deluje povsem naravno. Pesem, ki jo nosita njen jasen in topel glas ter nalezljiv refren s subtilnim, a izrazitim violinskim motivom, izstopa iz pričakovanih okvirov in pušča močan vtis. V svojem bistvu 'Mother Nature govori o povezanosti - o skupnosti, prizemljenosti, skupnem izvoru in ideji, da smo kljub razlikam vsi del nečesa večjega. »Pesem ‘Mother Nature’ sem napisala, ker sem spoznala, kako pomembno je ostati prizemljen in zvest svojim koreninam, še posebej v časih, kot so ti,« pravi Eva Marija. »Pesem govori o tem, da ostanemo zvesti sebi in svojim koreninam, hkrati pa skupnost opominja, da smo vsi povezani z istim temeljem: naravo.« [caption id="attachment_49687" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] V drugem predizboru nastopa Slovenka Eva Marija.[/caption] Vse je še odprto O tem, ali je Eva Marija kandidatka za finale, morda največ pove podatek, da je pesem 'Mother Nature' na Spotifyju od decembra dosegla več kot milijon in pol poslušanj. Njena pesem 'Mother Nature', organska in čustvena skladba, ki jo vodi violina, že zdaj priteguje pozornost s svojo nežnejšo atmosfero in iskreno emocijo. Morda prav zato Eva Marija občinstvu po vsej regiji deluje tako blizu - ker njena zgodba govori o odraščanju med kulturami in jeziki, pa tudi o tem, kako občutek doma pogosto najdemo v ljudeh, glasbi in emocijah, ki jih delimo. Na letošnji Evroviziji, ki jo vse pogosteje zaznamujejo spektakel, maksimalistična produkcija in pesmi, ustvarjene za algoritme družbenih omrežij, predstavnica Luksemburga Eva Marija na Dunaj prihaja z nečim povsem drugačnim - toplino, iskrenostjo in tihim občutkom pripadnosti. [caption id="attachment_49674" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luksemburg: Eva Marija – Mother Nature[/caption] The post V drugem predizboru tudi Slovenka Eva Marija appeared first on Evrovizija.com .
torek, 12. maj
Drama, solze in evforija: znani prvi finalisti Evrovizije
Na Dunaju se je s prvim predizborom začelo jubilejno, 70. tekmovanje za Pesem Evrovizije 2026 . Evrovizijski večer je odprla spektakularna uvodna točka legendarne Vicky Leandros , ki je z nostalgičnim in veličastnim nastopom poskrbela za izjemen začetek največjega televizijsko-glasbenega spektakla v Evropi. Ob tem je znova predstavila tudi svojo legendarno skladbo L’amour est bleu , s katero je pred 59 leti - ko je na Dunaju potekala 'prva' Evrovizija - nastopila v palači Hofburg. https://www.youtube.com/watch?v=HKNmb7SOUvA 15 tekmovalnih držav Nato se je začel pravi evrovizijski boj za finale. Na veliki oder je stopilo 15 držav, ki so se v prvem predizboru pomerile za deset dragocenih vstopnic v sobotni veliki finale. Občinstvo je spremljalo izjemno raznolik glasbeni večer, poln mogočnih vokalov, dovršenih odrskih nastopov, bleščeče produkcije in tistih nepredvidljivih evrovizijskih trenutkov, ki vsako leto poskrbijo za navdušenje, šoke in burne odzive gledalcev. Skozi večer sta gledalce v angleškem jeziku - občasno začinjenem z značilnim avstrijskim humorjem - vodila Victoria Swarovski in Michael Ostrowski. Voditelja pa nista ostala zgolj pri povezovanju programa, saj sta med večerom pokazala tudi svoje pevske sposobnosti. Skupaj z lanskim avstralskim evrovizijskim predstavnikom ( Go-Jo) sta v zabavnem mini muzikalu na hudomušen način pojasnila pogosto zmedo med Avstrijo in Avstralijo. Za enega najbolj spektakularnih vizualnih trenutkov večera je poskrbela še plesno-akrobatska skupina Zurcaroh , ki je z dih jemajočo točko občinstvo popeljala v dunajski Prater, in sicer v začetke 20. stoletja ter požela navdušen aplavz v dvorani. https://www.youtube.com/watch?v=NTZYHDNvmps https://www.youtube.com/watch?v=201mgfmLnrw Novoizbrani finalisti Po napetem glasovanju so si mesto med letošnjo evrovizijsko elito priborile Grčija, Finska, Belgija, Švedska, Moldavija, Izrael, Srbija, Hrvaška, Litva in Poljska. Deseterica držav bo svojo evrovizijsko zgodbo nadaljevala v velikem sobotnem finalu Pesem Evrovizije 2026 , kjer se bodo potegovale za prestižno evrovizijsko zmago. Za nekatere države pa se je evrovizijska pot zaključila že po prvem večeru. Od letošnjega tekmovanja so se morale posloviti Estonija, Gruzija, Črna gora, Portugalska in San Marino, ki jim kljub odmevnim nastopom ni uspelo prepričati dovolj gledalcev in strokovnih žirij za preboj v finale. https://www.youtube.com/watch?v=KZdO4zDlPvc [poll id="125"] The post Drama, solze in evforija: znani prvi finalisti Evrovizije appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 11. maj
Izraz »zelena soba« oz. »green room« izvira iz gledališke terminologije – uporabljali so ga že v elizabetinskem gledališču konec 16. stoletja v Angliji. Označeval je tisti prostor, v katerem so se zbirali igralci in vsi nastopajoči, medtem ko so čakali na svoj nastop ali počivali po prihodu z odra. Po izročilu naj bi bili ti prostori prvotno prepleskani zeleno, zato se jih je prijel izraz »zelena soba«. Obstaja pa še cela vrsta alternativnih razlag, a ta se zdi še najbolj verjetna. Dandanes te gledališke čakalnice večinoma niso več zelene barve, a izraz je ostal. Posebej pogosto se izraz uporablja v zvezi s festivalom Pesem Evrovizije za tisti del stavbe, kjer nastopajoči čakajo na glasovanje. Zaradi tehnične zahtevnosti prva leta pevcev niso kazali v zaodrju in so bile kamere omejene zgolj na oder. Prvi so kamere v zaodrje pripeljale prav Avstrijci leta 1967 – zmagovalec iz prejšnjega leta Udo Jürgens je sedel med nastopajočimi in se pogovarjal z njimi, ko so bili znani dokončni rezultati pa je tudi pospremil zmagovalko Sandie Shaw na oder. Podobnosti z izborom 2015 so zgolj slučajne. [caption id="" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Thomas Hanses (EBU)" align="alignnone" width="845"] [/media-credit] Evrovizijska t. i. zelena soba je zadnja leta del odra.[/caption] The post Kako je nastal t. i. ‘green room’? appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 10. maj
Zakaj se Evrovizija vsako leto pričenja ob 21. uri?
Evrovizijski navdušenci, pa tudi mnogi drugi, so že leta navajeni, da si rezervirajo eno od majskih sobot ob devetih zvečer za ogled evrosonga. Dan in ura začetka se zdita kar samoumevna, seveda pa ni bilo vedno tako. Prvi evrovizijski festival je potekal v četrtek, 24. maja 1956. Naslednje leto je bil festival v nedeljo, nato dvakrat v sredo in v torek. Prvič je bil festival v soboto leta 1961, nato spet v nedeljo, od 1963 pa se je dokončno ustalil v soboto. Hujši problemi so se začeli, ko so se evrovizijskemu festivalu pridružile zakavkaške države in Rusija, ki se razteza čez toliko časovnih pasov. Probleme so imeli tudi organizatorji, saj se je festival leta 2009 v Moskvi začel šele ob 23. uri po lokalnem času, v Bakuju 2012 pa celo opolnoči, končal pa po tretji uri zjutraj. Najprej marec, danes maj Sprva je bil mesec za evrosong – marec. Tako je bil drugi festival na najzgodnejši datum doslej, 3. marca 1957. Skupno je bilo v marcu 15 festivalov, nato se je zdel primernejši mesec april (13-krat). Prvič po 1956 je bil festival maja leta 1977, a še to zgolj zato, ker so morali zaradi stavke tehničnega osebja na BBC-ju prireditev prestaviti za pet tednov. Sredi osemdesetih let je postal skoraj stalni termin prva sobota po prvem maju, ob koncu prejšnjega stoletja pa se je termin vse bolj pomikal v drugo polovico maja. Koledarsko najpozneje sta bila festivala v letih 1999 in 2010 – 29. maja. [caption id="" align="alignnone" width="850"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="alignnone" width="850"] [/media-credit] Lys Assia, prva zmagovalka (1956), si je ogledala tudi izbor na Dunaju.[/caption] Piše se leto 1975 Podobno je variirala ura začetka. Zaradi težav pri koordinaciji programov toliko različnih nacionalnih televizij se je prireditev navadno začenjala zelo pozno zvečer: leta 1965 se je prenos iz Neaplja začel ob 22h, 1967 z Dunaja pa ob 21.30. Res pa je, da se je zaradi manjšega števila sodelujočih prireditev vedno končala pred polnočjo. Zdi se, da so se za 21. uro prvič odločili Švedi v Stockholmu leta 1975 , dokončno pa se je ta ura uveljavila v 80-ih letih. Ob 21h po srednjeevropskem času, ki ga uporablja največ evropskih držav, se je zdela najprimernejša ura tudi zaradi časovnih razlik: tako so ujeli t.i. »prime-time« tudi v Londonu, Lizboni, Dublinu in Reykjaviku, pa tudi v Helsinkih, Atenah in Carigradu še ni bilo prepozno. Ko so se naprimer leta 2015 oglasile evrovizijske fanfare z Dunaja, je bila v kraju Nuuk na Grenlandiji (ki je formalno del Danske) ura pet popoldne, na Azorih sredi Atlantika (del Portugalske) pa sedem. Če bodo hoteli Avstralci v živo spremljati nastop svoje države na evrosongu, bodo morali vstati zelo zgodaj: v Perthu na zahodni obali ob treh ponoči, v Sidneyju pa ob petih zjutraj, ko bo pri njih že nedelja. Za morebitne evrovizijske navdušence, ki živijo na Kamčatki v Rusiji, pa se bo festival začel v nedeljo ob sedmih zjutraj – evrosong za zajtrk, torej. [caption id="attachment_22902" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci skozi čas.[/caption] The post Zakaj se Evrovizija vsako leto pričenja ob 21. uri? appeared first on Evrovizija.com .
Dunaj 2026: spektakel na turkizni preprogi, orkester in še glasbeno slavje
Pred dunajsko mestno hišo, na znamenitem Rathausplatzu, se je v nedeljo, 11. maja začelo veliko evrovizijsko ogrevanje. Udeleženci letošnje Pesem Evrovizije 2026 so se zbrali na tradicionalni otvoritveni slovesnosti, kjer so se po 200 metrov dolgi turkizni preprogi sprehodili od Burgtheatra do mestne hiše. S tem se je tudi uradno začel evrovizijski teden, ki bo vrhunec dosegel 16. maja, z velikim finalom. Sproščeno vzdušje V sončnem, skoraj poletnem popoldnevu, je bil trg pred dunajsko mestno hišo nabito poln, številni domači in tuji oboževalci pa so prvič v živo pozdravili predstavnike vseh 35 sodelujočih držav. Delegacije so z avtobusi pripeljali pred Burgtheater, od tam pa so pevci in pevke ob številnih fotografih, televizijskih ekipah in navdušenih navijačih krenili proti Rathausplatzu. [caption id="attachment_49744" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Burgtheater je bil močno zastražen s strani policije.[/caption] Za glasbeni del spektakla je poskrbel Simfonični orkester ORF, in sicer pod vodstvom skladatelja in dirigenta Christian Kolonovits, dodatno vzdušje pa je ustvarjala Woodstock Allstar Band, ki je vsako delegacijo pospremila z glasbenim motivom njihove države. Večer je sklenil lanski evrovizijski zmagovalec JJ z orkestralno izvedbo svoje zmagovalne skladbe »Wasted Love«. Tekmovalci navdušeni »Zdaj postaja resnično,« je povedala švicarska predstavnica Veronica Fusaro, ki je poudarila, da so umetniki zadnji teden vadili za zaprtimi vrati v dunajski Stadthalle, stik z občinstvom pa je prvi pravi občutek evrovizijske evforije. Večina nastopajočih je poudarjala podobno sporočilo – navdušenje, ponos in zadovoljstvo nad organizacijo. Številni niso skrivali komplimentov na račun Dunaja, čeprav priznavajo, da mesta zaradi napornega urnika skoraj še niso uspeli raziskati. Posebno pozornost fotografov in oboževalcev je požel Boy George, letos nedvomno največje zvezdniško ime tekmovanja. Nastopil bo skupaj s pevko Senhit, ki zastopa barve San Marina. A zgodovina Evrovizije je že večkrat pokazala, da sama slava še ne zagotavlja uspeha – vprašanje ostaja, ali se bo dvojec sploh prebil skozi drugi polfinalni večer. Stavnice ju namreč postavljajo na dno lestvic. [caption id="attachment_49746" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Oboževalci v pričakovanju prihoda tekmovalcev.[/caption] Turkizna preproga in glamur Na turkizni preprogi ni manjkalo glamurja. Med najbolj opaznimi modnimi trenutki so bile zlate kreacije francoske pevke Monroe in avstralske predstavnice Delta Goodrem, medtem ko sta finska violinistka Linda Lampenius in Sarah Engels izbrali dramatične rdeče obleke z dolgimi vlečkami. Bolj ekstravagantna sta bila črnogorska predstavnica Tamara Živković s plesalci v fantazijskih kostumih ter švedska pevka Felicia, ki je na prizorišče prišla v črni maski in teatralnem petticoat kostumu. Z otvoritveno slovesnostjo so organizatorji uradno odprli tudi evrovizijsko vas – osrednje evrovizijsko zbirališče pred mestno hišo. Tam bodo obiskovalci lahko spremljali oba polfinala in finale na velikih zaslonih, obenem pa jih čakajo koncerti letošnjih in nekdanjih evrovizijskih izvajalcev. [caption id="attachment_49754" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49755" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49756" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49758" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49757" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] [caption id="attachment_49759" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alma Bengtsson / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci na uradnem ESC sprejemu 2026.[/caption] The post Dunaj 2026: spektakel na turkizni preprogi, orkester in še glasbeno slavje appeared first on Evrovizija.com .