Vir: Evrovizija.com
torek, 21. julij
Ob Marjetkinem rojstnem dnevu se je zgodilo nekaj nepričakovanega
Na Marjetkin 42. rojstni dan sta Maraaya svoje sledilce in poslušalce razveselila s prav posebnim darilom, z novo pesmijo in videospotom Rožce . Ker jima glasba pomeni največ, sta se odločila, da osebni praznik obeležita na način, ki ju najbolj zaznamuje, z glasbo. [caption id="attachment_51116" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] O vsakdanjih preizkušnjah ljubezni Maraaya sta skozi leta ustvarila pesmi o ljubezni, družini, življenjskih prelomnicah, minevanju in vsakdanjih trenutkih, tokrat pa sta se lotila teme, v kateri se bo prepoznal skoraj vsak par. Rožce na simpatičen, topel in hudomušen način pripovedujejo o odnosu dveh ljudi, ki se imata rada, čeprav se, tako kot vsi, kdaj znajdeta vsak na svojem bregu. Pesem govori o tistih dneh, ko sta partnerja kot pes in mačka, kot Mars in Venera. Ko pride do nesoglasij, tišine ali drobnih zamer zaradi vsakdanjih stvari. A hkrati opominja, da za spravo pogosto niso potrebne velike besede ali draga presenečenja. Včasih zadostuje iskrena gesta, majhna pozornost ali preprost šopek rožc, nabranih iz srca. [caption id="attachment_51118" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] "Nikoli ne zaspiva skregana" "Rožce niso le rože. So simbol tega, da znaš stopiti korak proti drugemu, reči 'oprosti', pokazati, da ti je mar in da se kljub vsem razlikam vedno znova odločiš za ljubezen," pravi Marjetka. "Včasih nama kdo reče: vidva se zagotovo nikoli ne kregata. O, kako se moti. Seveda so nesoglasja del vsakega odnosa, na tebi pa je, kako se jih lotiš. Pesem dejansko opisuje, kako se midva s tem soočava. Tudi del, ki govori, da sva si obljubila, da sva si še mlada obljubila, da nikoli ne zaspiva "skregana" zaradi kakšnih nesmiselnih dnevnih prepirov, je resnična," je opisal Raay. [caption id="attachment_51115" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] Rožce iz vse Slovenije Nova pesem Rožce je v hipu dobila nadaljevanje. Pod objavo na družbenih omrežjih se namreč že zbirajo rojstnodnevna voščila z vseh koncev Slovenije. A sledilci niso ostali le pri lepih željah. Mnogi so Marjetki začeli pošiljati tudi fotografije cvetlic iz svojih vrtov, balkonov in travnikov. Med komentarji se tako vrstijo vrtnice, sončnice, lilije, marjetice in pisani šopki, ki so na prav poseben način povezali naslov nove pesmi z njenim rojstnim dnevom. Če želite tudi vi polepšati Marjetkin rojstni dan, vas vabimo, da ji na družbenih omrežjih namenite lepo misel, voščilo ali pa svojo Rožco. Lahko je fotografija rože z vašega vrta, šopek, ki ste ga nabrali sami, ali preprosto emoji. Morda bomo skupaj ustvarili največji virtualni šopek 'rožc' za Marjetko. The post Ob Marjetkinem rojstnem dnevu se je zgodilo nekaj nepričakovanega appeared first on Evrovizija.com .
Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci
Nina Strnad sodi med najprepoznavnejše slovenske glasbene interpretke, ki svojo umetniško izraznost gradi na stičišču džeza in slovenske popevke. V obeh žanrih jo privlačita predvsem svoboda glasbenega izražanja ter moč interpretacije, s katero lahko pesem vsakič znova zaživi drugače. Njena glasbena pot je prežeta z občutljivim odnosom do besede, melodije in človeških emocij, kar jo umešča med ustvarjalke, ki glasbe ne razumejo kot tržnega izdelka, temveč kot prostor iskrenega dialoga z občinstvom. Njene besede so tako kot njena glasba prefinjene, iskrene in globoko človeške. https://www.youtube.com/watch?v=V0r40uSrw3g&list=RDV0r40uSrw3g&start_radio=1 Džez glasba Na svoji glasbeni poti ste raziskovali različne žanre, a zdi se, da vas najbolj nagovarjata džez in popevka. Kaj je tisto notranje jedro teh zvrsti, ki vas vedno znova pokliče nazaj? Res je, ko sem šele začela s svojimi nastopi, sem se preizkusila v marsikateri zvrsti, tudi taki, ki mi je ljudje ne bi pripisali. Vendar pa sem potem spoznala džez glasbo in pri njej me je najbolj pritegnila svoboda ustvarjanja, ki je njen temelj. Po drugi strani pa, ker živimo v slovenskem prostoru in džez glasba tu ni ravno široko prepoznana, sem se želela približati tudi slovenski publiki in najbolj logična rešitev je bila popevka, ki nekako združuje džezovske principe in slovensko besedo. To je bil razlog, da sem svoje delo nadaljevala tudi v tej smeri. Vsekakor se mi zdi izredno pomemben dejavnik pri izboru pesmi, ki jih izvajam, da jih lahko močno interpretiram. To pomeni, da imam možnost svojega izražanja in ustvarjanja glasbe v trenutku. Zame je to zelo pomemben element, ki ga zajemata tako džez kot tudi popevka. Imate med džezovskimi velikani ali domačimi umetniki koga, ki ga doživljate kot svojega umetniškega vodnika? Kako so vas zaznamovali ustvarjalci, kot so Frank Sinatra ali pri nas Jadranka Juras in Mia Žnidarič? Zagotovo je marsikateri izvajalec vplival na mojo glasbeno pot, lahko pa rečem, da je verjetno z vidika idola najbolj na moje ustvarjanje vplivala pevka Shirley Horn, ki nekako svoje glasbeno ustvarjanje bazira na interpretaciji. V slovenskem prostoru bi rekla, da je to bila Elda Viler. Izredno sta mi bili všeč njena barva glasu in tehnična dovršenost njenih izvedb. Seveda pa so na moje ustvarjanje vplivali tudi drugi izvajalci in moji glasbeni kolegi, tako Jadranka Juras kot Mia Žnidarič, s katerima si vsakič znova rada delim oder in ju zelo spoštujem. Posebej z Jadranko tkeva vezi že od mojih začetkov, natančneje leta 2005, ko sem na EMI nastopila kot njena spremljevalna vokalistka. https://www.youtube.com/watch?v=1VMS3us2TH8&list=RD1VMS3us2TH8&start_radio=1 Hrepenenje in zaupanje Pesem Hrepenenje že v naslovu nosi skoraj univerzalno človeško izkušnjo. Kakšno hrepenenje je zapisano v tej skladbi, bolj intimno ali kolektivno? In ali danes kot družba sploh še znamo hrepeneti? Pesem Hrepenenje je bila napisana leta 2011, ko sem se srečevala z neko malo bolj oddaljeno ljubezensko zgodbo in sem želela skozi pesem povzeti trenutek, ko nekoga zelo pogrešaš, da po njem že hrepeniš. Verjamem, da marsikdo tudi danes hrepeni na podoben način, kot sem to čutila takrat jaz. Mislim pa, da ljudje v primerjavi z bližnjo zgodovino trenutno hrepenimo bolj po človeškem stiku in pristnih odnosih kot pa po nečem materialnem, kar je bilo verjetno včasih bolj pogosto. Zaupanje je beseda, ki v sodobnem svetu pogosto izgublja težo. Kako vi razumete zaupanje – v odnosih, umetnosti, sebi? Je to nekaj, kar se zgradi, ali nekaj, kar se preprosto zgodi? Verjetno je pri zaupanju možno oboje: včasih se zaupanje preprosto zgodi, včasih pa ga je treba graditi več let, odvisno seveda od tega, za kakšno stvar gre. Če zaupamo trenutku, mu lahko zaupamo zelo na hitro, medtem ko kadar zaupamo osebi, je praviloma to zaupanje posledica nečesa globljega, nekega bolj odkritega odnosa. Sama predvsem zaupam ljudem, ki so odkriti in ki nimajo skritih agend. Nekako me je čas izuril, da imam praviloma raje ljudi, ki povejo stvari direktno in jih ne olepšujejo. Morda so lahko pri svojem izražanju diplomatski, a vendar je ključno, da so iskreni. S tem seveda raste tudi zaupanje. https://www.youtube.com/watch?v=wNaHh1Ck2wI Krog in krog ter Sončni blues Pesem Krog in krog evocira ponavljanje, cikle, morda tudi ujetost. Govori o osebnih vzorcih ali širši družbeni resničnosti? Se kot ljudje dovolj zavedamo, v katerih krogih se vrtimo? Krog in krog je v osnovi ljubezenska pesem in govori o odnosu med dvema partnerjema. Govori o tem, da v življenju niso vse stvari samo lepe, po drugi strani pa niso tudi samo grde, da se življenje dogaja v ciklih oziroma v krogih. Včasih gre navzgor in drugič navzdol. Prav tako se dogaja z odnosom, ki je včasih dober in včasih slab. A kljub temu mu je skozi čas dano eno in to je medsebojna ljubezen. Ljubezen, ki sprejema, razume in ki vztraja tudi takrat, ko ni vse rožnato. Morda bi kot ljudje in kot družba lahko včasih pokazali malo več potrpljenja znotraj teh krožnic, znotraj katerih se vrtimo. Že sam naslov Sončni blues združuje navidezno nasprotje, svetlobo in melanholijo. Je v tej pesmi več tolažbe ali ironije? Kako vi doživljate to napetost med svetlim in temnim? Sončni blues je ena izmed prvih pesmi, ki je nastala. Napisana je bila v študentskih časih in je verjetno tudi zato zelo direktna. Res je, da je naslov nazoren. Sončni blues predstavlja tako svetlost kot temačnost, a v obdobju pozne pubertete je svet morda skozi oči človeka bolj ekstremen. S pesmijo sem želela predvsem izraziti, da na koncu ostaneš sam s sabo in si moraš dan narediti tako, da je tebi lepo, kljub temu, da se nam včasih stvari ali okolica zdijo zelo dokončne in neugodne. Če se zazremo vase in poiščemo svoj notranji mir, verjamem, da ta črno-bela slika kaj hitro postane barvasta. https://www.youtube.com/watch?v=sYAeamVKCw4&list=RDsYAeamVKCw4&start_radio=1 Pesem posvetila svoji družini Lahko noč, ljubezen moja zveni kot nežen zaključek dneva, morda tudi odnosa. Je to pesem o slovesu, spravi ali miru? In kako vi osebno razumete moč takšnih tihih, skoraj šepetajočih trenutkov? Pesem Lahko noč, ljubezen moja sem posvetila svoji družini. Naslov sicer deluje kot uspavanka in morda si jo res kdo zavrti zvečer, preden gre spat. Vendar pa gre bolj za to, da ko smo v sanjah in ko smo prepuščeni slikam, ki nam jih riše sen, nismo obremenjeni z vsakdanjikom ali z drugimi ljudmi. V sanjah se zgolj prepustimo temu, kar smo, in temu, kar v tistem trenutku čutimo. Brez filtrov ali olepševanj. Takrat se resnično lahko prepustimo in doživimo sebe v celoti. Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v glasbeni svet, nekateri jo uporabljajo celo kot orodje za ustvarjanje radijskih uspešnic. Kako vi gledate na to? Je to lahko zgolj pripomoček ali pa morda nevarnost za iskrenost, ki jo umetnost potrebuje? Mislim, da je umetna inteligenca predvsem orodje, ki ga lahko nekdo uporabi za to, da nadgradi svojo idejo. Vem, da je zelo prisotna pri ustvarjanju, a vendar mislim, da v celoti zgreši bistvo umetnosti same. Umetnost je namreč tu zato, da nam pomaga pri izražanju, da nas razume in da nas popelje naprej v naših čustvih. Tega pa umetna inteligenca ne zmore, saj sama ničesar ne doživlja in ne čuti. Mislim, da je treba ločevati med stvarmi, ki so kulturne, in stvarmi, ki so tržne narave. Umetna inteligenca seveda lahko v glasbi deluje kot pripomoček oziroma orodje, s katerim nekdo želi glasbo prodati, ustvarja po cenejši ceni. Menim pa, da v kulturnem okolju nima velike teže, ker v celoti zgreši bistvo kulturnega ustvarjanja, to je človeško izražanje. Sama se z njo ne ukvarjam preveč. Bolj mi pomaga pri pisanju kakšnih dopisov ali podobnih birokratskih dokumentov. Za ustvarjanje glasbe pa raje zaupam sebi in svojim kolegom, saj tako skupaj doživimo marsikatero izkušnjo, ki nam jo lahko umetna inteligenca zavida. https://www.youtube.com/watch?v=3ED2kvgSCMY&list=RD3ED2kvgSCMY&start_radio=1 Koncert v Cankarjevem domu Lani ste razprodali Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, kar je izjemen dosežek, še posebej za žanr, ki pogosto velja za nekomercialnega. Kaj nam to pove o občinstvu, smo morda podcenjevali njegov posluh za kakovost? Mislim, da ja, in verjamem, da ljudje radi slišijo kakovostno glasbo. Ljudje znajo ceniti virtuoznost, posebej če se jim vsaj malo približa, in zelo hitro prepoznajo zavajanje. Je pa res, da niso vedno razpoloženi zanjo, kar je tudi prav. Umetnost je češnja na vrhu smetane in tako jo je treba tudi tretirati. Prehod iz socializma v kapitalizem je na glasbo močno vplival, saj je postala prodaja pomembnejša kot ustvarjanje. Nekoč je bilo treba za to, da so tvojo glasbo vrteli na radiu, skozi uredniško sito, ki je presodilo, ali je pesem dovolj dobra ali ne. Zdaj pa je uredništvo komercialnih radiev naravnano tako, da ima sezname pesmi, ki jih vrti z namenom, da privabi čim več poslušalcev. Ne želim soditi, kaj je bolj prav, oboje prinaša dobre in slabe stvari. A s takim obnašanjem trga se tudi ustvarjanje spreminja. Sem mnenja, da glasba ni produkt in glasbena umetnost ni tržna dejavnost, kljub temu da se v tem trenutku tako zdi. Glasba je vedno bila izraz in čutenje, zato je več kot izdelek. Je bližina. In tako kot smo si različni ljudje, so si različne tudi pesmi in glasbene zvrsti. In tako kot niso najboljši in najbolj krasni tisti, ki so najbolj popularni, tako tudi najbolj popularna glasba ni nujno najbolj vredna vsakega poslušalca. A v tem trenutku je žal tako, da marsikdo od nas niti ne dobi možnosti, da bi širši javnosti predstavil, kaj dela, in ljudem omogočil, da se odločijo, ali jih njegova glasba zanima. V poplavi glasbe, ki nastaja ali pa je nastajala v zadnjih dvajsetih letih, se marsikateri izvajalec brez večjih težav popolnoma izgubi in razmišlja zgolj o tem, kako bi ljudem ponudil nekaj samo zato, da bi to kupili. Posledično kakovost pada, ljudje pa s tem pridobijo zelo malo in ostanejo zgolj na hitro zadovoljeni. Pesmi žanrov, kot sta džez in popevka, nagovarjata občinstvo na popolnoma drugačen način. Poudariti želita človeka, odnos in kakovost izražanja. Mislim, da jima je vredno prisluhniti in dati možnost. Zdi se mi, da brez tega na dolgi rok vsi izgubljamo. Z novo vlado prihajajo tudi novi poudarki na področju kulture. Katere konkretne spremembe bi si želeli videti – predvsem za samozaposlene v kulturi in za širšo kulturno ozaveščenost? Kaj bi bilo nujno zaščititi in česa bi se morali pogumno lotiti na novo? To vprašanje bi bilo verjetno bolj primerno za koga drugega, saj sama nisem samozaposlena v kulturi, težko sodim, kako Ministrstvo za kulturo opravlja svoje delo. Mislim pa, da glasbena kultura potrebuje bistveno več podpore in zanimanja širše javnosti. V našem prostoru imamo posebej zahtevno nalogo, saj nas je približno dva milijona in smo edini na svetu, ki govorimo svoj jezik. Smo tudi edini, ki ga lahko resnično podpremo. Zato je pomembno, da ljudje podprejo svoje glasbenike in obiskujejo koncerte tistih izvajalcev, ki so jim všeč. Lepo je namreč videti, da si je nekdo vzel čas in prišel s tabo preživet večer. Ta gesta glasbenikom največ pomeni. Politikom pa bi svetovala, naj se podučijo o tem, kaj vse slovenska glasba in glasbeniki ponujamo. Danes in skozi zgodovino. Naj se zavejo, da je umetnost ogledalo družbe in da smo glasbeni ustvarjalci in ustvarjalci drugih umetnosti eni tistih, ki smo najbolj pripadni naši kulturi, saj jo iskreno udejanjamo, kritiziramo in preko nje ozaveščamo. Le s tem zavedanjem lahko skupaj rastemo naprej in se razvijamo. Želim si predvsem, da bi jih naše delo zanimalo in da v njem ne bi videli zgolj stroška ali bremena, ampak zvestega prijatelja, ki mu je vredno prisluhniti. The post Nina Strnad: Za ustvarjanje glasbe raje zaupam ljudem kot umetni inteligenci appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 20. julij
Slovenska evrovizijska zgodba navdušila v Münchnu
Slovenski predstavnik Jakob Kapus je na mednarodnem tekmovanju FANVision 2026 v nemškem Münchnu minuli vikend dosegel izjemen uspeh. Med predstavniki 14 držav je osvojil skupno drugo mesto, pri tem pa še posebej navdušil strokovne žirije, ki so mu namenile največ točk med vsemi nastopajočimi. 14 sodelujočih držav Jakob je med 17. in 19. julijem 2026 Slovenijo zastopal s skladbo Samo ljubezen, s katero so legendarne Sestre leta 2002 nastopile na Pesmi Evrovizije. Pesem še danes velja za eno najbolj prepoznavnih slovenskih evrovizijskih uspešnic, kar se je znova pokazalo tudi v Münchnu, kjer je požela odličen odziv mednarodnega občinstva. Pot do uspeha se ni začela čez noč. Po izboru Kluba OGAE Slovenija so sledili tedni priprav, v katerih je ekipa zasnovala nastop, ki je v prvi vrsti spoštoval izvirnik, obenem pa ponudil sodobno in vizualno privlačno interpretacijo. Na odru sta se Jakobu pridružili tudi kraljici preobleke Ami Queen in Miss Pearllicious, celoten nastop pa je predstavljal poklon eni najbolj ikoničnih slovenskih evrovizijskih skladb. Poseben trenutek večera je prišel v zadnjem refrenu, ko je Jakob občinstvo presenetil z izvedbo dela pesmi v nemškem jeziku. Prav ta detajl je po odzivih številnih obiskovalcev požel glasen aplavz in dodatno navdušenje v dvorani. [caption id="attachment_51108" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: OGAE Germany e.V." align="none" width="1000"] [/media-credit] Jakob Kapus na FANVision 2026.[/caption] »Ko smo pripravljali nastop, sem si želel narediti nekaj resnično posebnega za občinstvo v Münchnu. Nemška različica pesmi Wahre Liebe je po mojem mnenju skozi leta dobila bistveno manj pozornosti, kot bi si jo zaslužila. Odziv v dvorani je bil neverjeten in mislim, da je občinstvo začutilo, da je šlo za iskren poklon tako mestu gostitelju kot tudi skladb.,« Jakob Kapus Zmagoslavje za Poljsko Na koncu je zmago slavila Poljska, ki jo je zastopal trio United By Giros s priredbo evrovizijske uspešnice Alcohol Is Free. Poljska je zbrala 214 točk, takoj naslednja je bila Slovenija, ki jih je skupno zbrala 187. Posebej impresiven je podatek, da je Slovenija zmagala v glasovanju strokovnih žirij, kjer je prejela kar 103 točke in prehitela tudi končno zmagovalko Poljsko. Pri občinstvu je osvojila drugo mesto z 84 točkami, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto med vsemi sodelujočimi državami. »Seveda sem upal na lep rezultat, a o samem vrhu si nisem upal preveč razmišljati. Konkurenca je bila izjemna. Ko so seštevali zadnje točke, sem predvsem užival v občutku, da smo pripravili nastop, na katerega smo lahko ponosni. Drugo mesto in zmaga pri strokovnih žirijah sta za nas izjemno priznanje,« je z velikim nasmeškom na obrazu dodal Jakob Kapus. [caption id="attachment_51110" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: OGAE Germany e.V." align="none" width="1000"] [/media-credit] Končni razplet na FANVision 2026.[/caption] FANVision velja za enega največjih spremljevalnih dogodkov evrovizijske skupnosti. Vsako leto združuje predstavnike nacionalnih klubov OGAE, ki na odru izvajajo evrovizijske skladbe in tekmujejo po sistemu glasovanja, podobnem Pesmi Evrovizije. Letošnje tekmovanje je potekalo v okviru tradicionalnega Eurovision Weekenda v Münchnu, kjer se je zbrala evrovizijska skupnost z vseh koncev Evrope. Drugo mesto za Slovenijo »Ko je bilo nastopa konec, smo si vsi oddahnili. Takrat rezultat ni bil več v ospredju, saj smo vedeli, da smo Münchnu predstavili nastop, na katerega smo lahko iskreno ponosni. Še posebej me veseli, da smo tako vrhunski rezultat dosegli prav s slovensko skladbo. V zadnjih letih smo postopno izboljševali rezultate, nadgrajevali nastope in se učili, kako Slovenijo čim bolje predstaviti mednarodnemu občinstvu. Drugo mesto, zmaga pri strokovnih žirijah in drugo mesto pri glasovanju občinstva dokazujejo, da smo na pravi poti. Ponosen sem na Jakoba, celotno ekipo in na dejstvo, da smo poleg nastopa odlično predstavili tudi Slovenijo,« je še povedal vodja slovenske delegacije Jan Vehar. Slovenija je v Münchnu dosegla enega svojih najboljših rezultatov doslej ter še enkrat dokazala, da evrovizijska glasba in predanost skupnosti povezujeta ljudi daleč preko meja držav. https://www.youtube.com/watch?v=v7QhCmo9LtU&list=RDv7QhCmo9LtU&start_radio=1 The post Slovenska evrovizijska zgodba navdušila v Münchnu appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 18. julij
Bo Nemčija na Evroviziji 2027 znova udarila na polno?
Nemška radiotelevizija SWR je začela iskati skladbo in izvajalca, ki bosta Nemčijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2027. Za nacionalni izbor Das Deutsche Finale 2027 si želijo predvsem izrazite glasbene osebnosti, nadarjene novince ter že uveljavljene izvajalce s skladbami, ki združujejo ustvarjalnost, kakovost in močan odrski potencial. Žanrskih omejitev ni Tokrat se SWR ne obrača le na pevce in izvajalce, temveč posebej nagovarja tudi avtorje skladb. Producenti in tekstopisci, ki trenutno sodelujejo z izvajalci pri pesmih z morebitnim evrovizijskim potencialom, lahko prijavijo svoje projekte. Žanrskih omejitev ni, saj so po besedah organizatorjev dobrodošle skladbe vseh glasbenih smeri. Kaj določajo pravila? Pravila razpisa določajo, da morajo biti kandidati najpozneje 1. januarja 2027 stari najmanj 18 let ter imeti močno povezavo z Nemčijo, denimo nemško državljanstvo, stalno prebivališče, dobro znanje nemščine ali nemške korenine. Zaradi organizacijskih razlogov morajo prebivati v Nemčiji ali eni od sosednjih držav. Prijavijo se lahko tudi na nacionalne izbore drugih držav, vendar morajo o tem obvestiti SWR, v primeru uvrstitve v Das Deutsche Finale 2027 pa se morajo iz drugih izborov umakniti. Prijavljene skladbe ne smejo biti javno izvedene ali objavljene pred 1. septembrom 2026, trajati smejo največ tri minute in so lahko v katerem koli jeziku. Pomembna novost razpisa je tudi izrecna prepoved skladb, ustvarjenih z umetno inteligenco. Rok za oddajo prijav je 21. september 2026. Pri izvajalcih bodo v ospredju predvsem odrske izkušnje, izjemne vokalne sposobnosti in profesionalno glasbeno zaledje. Prijave za nemški nacionalni izbor je mogoče oddati prek spletne platforme SWR, kjer so objavljeni tudi podrobni pogoji sodelovanja. https://www.youtube.com/watch?v=7pL9vdpSvnY&list=RD7pL9vdpSvnY&start_radio=1 Nova strokovna ekipa Pri iskanju nemškega evrovizijskega aduta bo sodelovala nova glasbena ekipa, ki jo sestavljajo uveljavljena imena nemške in mednarodne glasbene industrije. Vodja nemške evrovizijske delegacije Tina Sikorski je ob predstavitvi ekipe izpostavila producenta in avtorja Julesa, ki je sodeloval z izvajalci, kot so Helene Fischer, Mark Forster, Bausa, Sarah Connor in Jazeek. Za svoje delo je prejel številna zlata in platinasta priznanja. Ekipi se pridružuje še Florian Müller, nekdanji mednarodni A&R pri založbi Budde, ki danes deluje samostojno in ima široko mednarodno mrežo producentov in avtorjev. Ker želi SWR temeljiteje raziskati tudi neodvisno glasbeno sceno, bo za iskanje izvajalcev skrbela glasbena menedžerka Celina Spanier. Del ekipe je tudi Lilly Behling, ki že več let sodeluje s Pelejem Lorianom pri evrovizijskih projektih, obenem pa je menedžerka evrovizijskega zmagovalca JJ-ja. Nemčija želi z okrepljeno strokovno ekipo očitno razširiti krog potencialnih izvajalcev in avtorjev ter najti skladbo, ki bi se na evrovizijskem odru lahko kosala z največjimi favoriti. Pomemben člen ekipe bo tudi Pele Loriano, ki ga Sikorski opisuje skoraj kot evrovizijsko legendo. Sodeloval je pri glasbeni strategiji zmagovalcev Pesmi Evrovizije 2024 in 2025, več let pa je kot glasbeni direktor oblikoval tudi švicarski pristop k tekmovanju. https://www.youtube.com/watch?v=FpGjPN1E2DE&list=RDFpGjPN1E2DE&start_radio=1 The post Bo Nemčija na Evroviziji 2027 znova udarila na polno? appeared first on Evrovizija.com .
Vita Mavrič: Umetnost je najtrdovratnejši upor proti pozabi
Vita Mavrič je ena tistih umetnic, ki jim oznake, nazivi in kronanja nikoli niso pomenili veliko. Po desetletjih ustvarjanja ostaja zvesta šansonu, besedi in misli, ki od poslušalca zahtevajo nekaj danes skoraj redkega – pozornost. Brez nostalgije in brez iluzij o odrešilni moči umetnosti razmišlja o odgovornosti glasu, minevanju, pozabi in svetu, ki ga vse bolj preplavlja hrup trivialnosti. Toda prav zato verjame, da umetnost ostaja nujna: ker človeku pomaga ohraniti občutek za bistveno in življenje narediti nekoliko bolj znosno. Vita Mavrič Vaš dedek, Vinko Möderndorfer, je bil izrazito angažiran intelektualec in kulturnik. Kaj ste kot njegova vnukinja iz njegove zapuščine ponotranjili – ne zgolj kot umetnica, temveč kot človek, ki razume odgovornost besede in glasu? Iz dedkove zapuščine sem ponotranjila predvsem zavedanje, da je življenje treba živeti budno, z odprtim srcem in z odgovornostjo do sveta. Da je treba sanjati, hrepeneti, želeti, iskreno ljubiti in ob vsem tem tudi vztrajno delati, da vse, kar nastaja v nas, zaživi v polnosti. Njegova dediščina me uči, da beseda ni nikoli samo beseda in da glas ni nikoli brez posledic. V sebi nosita moč, da ranita ali zdravita, da prebujata, povezujeta in puščata sled. Pogosto vas označujejo za prvo damo slovenskega šansona, a sami opozarjate, da umetnost ne pozna hierarhij. Je ta potreba po titulah morda bolj znak stiske prostora, ki si želi jasnih nosilcev tradicije, kot pa resnična refleksija živosti šansona? Ne vem, kdo si je izmislil to obsesijo z nazivi. Takšni nazivi so predvsem prenapihnjen marketinški konstrukt. Umetnost ni tekmovanje in ne pozna prestolov. Nihče nikogar ne more kronati za »prvo damo« ali »kralja« nečesa. To so etikete, ki bolj govorijo o potrebi okolja po predalčkanju in ustvarjanju ikon kot pa o sami umetnosti. Ko si mlad, ne razmišljaš o tem, ali boš pri šestdesetih še vedno stal na odru. Preprosto ustvarjaš. Potem pa te nekega dne razglasijo za »damo«, »legendo« ali karkoli že. Iskreno povedano, to me res ne zanima. Veliko pomembneje se mi zdi, da imam še vedno občinstvu kaj povedati in da ostajam ustvarjalno živa. Nazivi minejo, plakati porumenijo, marketinške parole se zamenjajo. Ostane samo tvoje delo, pa še ta sčasoma s spominom izbledi. Razne titule oziroma nazivi in dosežki so manj pomembni, bistveno pomembneje je biti prisoten v trenutku. Mnogo jih gre skozi življenje, da se ga niti ne zavedajo. Kavarniški muzikal Arabella je združil izjemno igralsko in glasbeno zasedbo. Se danes, v času fragmentiranih produkcij in hitrih projektov, zdi takšna ansambelska ustvarjalnost skoraj romanticizem neke druge dobe? Arabella je bila pravzaprav šele začetek. Sledila je vrsta predstav, kabaretov, kakovostne satire in drugih projektov, ki so nastajali v izjemno ustvarjalnem obdobju. Res je, da je bil to nek drug čas, z drugačno dinamiko in drugačnimi produkcijskimi okoliščinami. Vendar ne idealiziram preteklosti, ne predajam se nostalgiji in ne romantiziram preteklosti. Tega ni v mojem značaju. Takrat sem bila preprosto mlada, polna energije, drznosti in neustavljivih idej. Ko si mlad, se ti zdi, da meja ne obstaja. Od ustanovitve Café teatra je minilo že več kot trideset let, živel je in razveseljeval je publiko polnih dvajset let, njegov arhiv je pohranjen v NUK-u. Absolutno sem vesela in ponosna na vse ustvarjeno, med drugim tudi na festival La vie en rose, ki je petnajst let polnil Gallusovo dvorano, srečna, da sem pustila kamenček v mozaiku tistega časa. Je pa zame bistveno predvsem to, da še vedno ostajam radovedna in ustvarjalna, ne pa da živim od spominov. https://www.youtube.com/watch?v=SKiGhlBX1U0&list=RDSKiGhlBX1U0&start_radio=1&t=27s Šanson Kurta Weilla V šansonu Kurta Weilla, Ne ljubim te več, odzvanja resignirana, a lucidna distanca. Kako vi kot interpretka razumete minevanje – ali v umetnosti res vse zbledi ali prav glasba tistim »ni več« paradoksalno daje novo življenje? Vidim, da ste si ogledali moje stare predstave. Lepo, hvala. Če se vrnem k vašemu vprašanju. Minevanje je nekaj, česar se človek ne more povsem otresti. Vedno se nam zdi, da je ostalo še nekaj nedokončanega, nekaj neizrečenega, nekaj, česar nismo uspeli izživeti do konca. A tisti »ni več«, ki ga omenjate, razumem drugače. Zame ni nujno sinonim za konec. Je predvsem sprejetje dejstva, da se vse spreminja in da je sprememba edina stalnica našega življenja. Prepričana sem, da ima umetnost – naj bo to glasba, literatura ali likovna umetnost – skoraj čudežno moč. Tisto, kar je v življenju minljivo, zna ohraniti živo. Enostavno preseže čas. https://www.youtube.com/watch?v=6DC4Djtew6g&list=RD6DC4Djtew6g&start_radio=1 Specifična glasbena zvrst Z judovskimi šansoni, tudi skozi interpretacijo tradicionalnega Valčka, ste v slovenski prostor vnesli specifično melanholijo in zgodovinski spomin. Se vam zdi, da sodobni poslušalec še zmore slišati bolečino zgodovine, ali glasbo vedno bolj reducira na ozadje? Šanson je specifična glasbena zvrst, ki zahteva nekaj povsem drugega. Zbranost, čas in pripravljenost prisluhniti zgodbi. Če bi bilo res, da tega poslušalec ne zmore več, bi sama že zdavnaj ostala brez občinstva. Pa nisem. Prav nasprotno, publike je vse več. To pomeni, da potreba po poslušanju in doživljanju ni izginila. Sicer pa šanson, ki ga omenjate, ne razumem zgolj kot zgodovinski spomin. Ne pripoveduje samo o preteklosti. Danes, morda bolj kot kdaj koli prej, je opomin sedanjosti. https://www.youtube.com/watch?v=c5uZJIunXDU&list=RDc5uZJIunXDU&start_radio=1 Glasbeno potovanje Šanson Balade s ceste Janija Kovačiča govori o cesti kot večni zapeljivki. Je za vas glasba še vedno potovanje – ali pa po vseh letih postaja bolj prostor vračanja k sebi? Glasba je zame še vedno potovanje. In morda je prav to najlepši način vračanja k sebi. Čar je v tem, da čeprav po tej poti hodim že dolgo, še vedno ne vem, kam me bo pripeljala. Vsakič znova vstopim v neznano, prav iz tega neznanega pa vedno nastane nekaj novega. https://www.youtube.com/watch?v=LDCbIbuTBfQ&list=RDLDCbIbuTBfQ&start_radio=1 Umetnost Album Nokturno žlahtnih duš, posvečen Arsenu Dediću, odpira vprašanje pozabe. Če, kot pravi šanson, »pozablja vse se«, ali umetnost sploh še lahko ohranja spomin – ali le mehča njegovo bolečino? Umetnost je najtrdovratnejši upor proti pozabi. Če bi bilo drugače, je sploh ne bi potrebovali. https://www.youtube.com/watch?v=XdgPxtCsQ2w&list=RDXdgPxtCsQ2w&start_radio=1 Sodobni šanson Sodobni šanson, kot v Svetlobi nove tiranije, jasno nagovarja družbene in politične razmere. Imate občutek, da danes strah res postaja dominantni dirigent sveta – in kakšno vlogo ima pri tem glas umetnika: opozorilno ali tolažilno? Ne vem, ali nam danes dirigira strah. Prej bi rekla, da živimo v kraljestvu trivialnosti. Preplavljeni smo z nepomembnimi informacijami, hrupom in nenehnim odvračanjem pozornosti, zato pogosto ne opazimo tistega, kar je zares pomembno. Že dolgo ne verjamem več, da bi umetnost lahko spreminjala svet. Tudi poezija ga ne more. Ne more spremeniti niti življenja posameznika, ga pa lahko vsekakor naredi znosnejšega. To se mi zdi dovolj velik razlog, da umetnost obstaja. Večkrat ste omenili umik v »mikrokozmos vam razumljivega sveta«, kar pa ne pomeni ustvarjalnega molka – vaš aktualni album to jasno potrjuje, prav tako pa tudi veliki koncert v lanskem letu, ki je deloval kot zgoščen povzetek vaše poti. Ali je ta umik pravzaprav tih upor proti hrupu sodobnosti – in ali danes umetnik potrebuje več poguma za umik kot za nastop? Ne gre za pogum. Gre za osebno, notranjo avtonomijo, ki je zame prostor svobode. Obenem pa verjamem tudi nekaj drugega: oditi moraš takrat, ko ljudje še vedo zate. Če odideš prepozno, je skoraj tako, kot da te sploh nikoli ni bilo. The post Vita Mavrič: Umetnost je najtrdovratnejši upor proti pozabi appeared first on Evrovizija.com .
Tatjana Mihelj zapira pomembno poglavje in začenja novo glasbeno ero
Nekatere pesmi nastanejo hitro. Druge zorijo dolgo, tiho in potrpežljivo, dokler ne najdejo svojega pravega trenutka. Tatjana Mihelj tako v poletnem času predstavlja videospot za orkestralno balado Senza , skladbo, ki se prepleta v njenih dveh maternih jezikih – slovenščini in italijanščini. [caption id="attachment_46401" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Katjuša Karlovini / Studio SOL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj[/caption] Prav posebna zgodba S prepletom slovenščine in italijanščine pesem poslušalca popelje v svet mediteranske melanholije, hrepenenja in svetlobe, ki vedno znova najde pot skozi senco. Prav v tej dvojnosti se skriva tudi naslov skladbe. Senza v italijanščini pomeni »brez«, slovenskemu ušesu pa zveni kot »senca«. Med obema pomenoma se razpira zgodba o izgubah, odločitvah, notranjih bojih in neugasljivi želji po svobodi. O čem govori Senza? »Senza govori o trenutku, ko se odločiš slediti svojemu notranjemu glasu, čeprav ne poznaš vseh odgovorov. Navdih je deloma nastal ob razmišljanju o mitu o Ikarju – o človeku, ki si je upal poleteti proti svetlobi. Zame je ta pesem predvsem zgodba o pogumu. O tem, da si dovoliš sanjati, iskati in začeti znova. Hkrati pa predstavlja tudi zaključek nekega pomembnega ustvarjalnega obdobja. S to skladbo simbolično zapiram poglavje, ki me je močno zaznamovalo, in z odprtim srcem stopam naproti novi glasbeni eri,« pravi Tatjana Mihelj. [caption id="attachment_46402" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Katjuša Karlovini / Studio SOL" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tatjana Mihelj[/caption] Vizualna podoba Zgodba pesmi zdaj dobiva tudi svojo vizualno podobo. Za produkcijo videospota je poskrbel Andraž Gliha iz produkcije Videco.si, ki je atmosfero skladbe prelil v minimalistično in slikovito vizualno pripoved. Posebno noto skladbi dodajajo tudi spremljevalni vokali priznane pevke Maye Sar, bosansko-hercegovske predstavnice na Pesmi Evrovizije 2012, katere prepoznaven glas nežno dopolnjuje Tatjanino interpretacijo in bogato orkestralno zvočno sliko. Skladba Senza je nastala v sodelovanju avtorjev Žige Pirnata, Željka Mladenovića in Andraža Glihe. »Senza zame ni le nova skladba in ni le nov videospot. Je trenutek na poti. Trenutek, ko se ozreš nazaj, se zahvališ prehojeni poti in pogumno narediš korak naprej,« nam zaupa Tatjana Mihelj, ki z novim videospotom za skladbo Senza simbolično zaključuje eno zgodbo in napoveduje začetek nove. The post Tatjana Mihelj zapira pomembno poglavje in začenja novo glasbeno ero appeared first on Evrovizija.com .
Italija bo evrovizijsko pesem izbirala ločeno od zmagovalca Sanrema
Festival Sanremo , najprestižnejše italijansko glasbeno tekmovanje, bo leta 2027 doživel eno največjih sprememb v zadnjih desetletjih. Organizatorji so napovedali, da bo eden od petih festivalskih večerov prvič namenjen izključno izboru italijanske pesmi za Pesem Evrovizije. Spremembo je predstavil novi umetniški direktor festivala Stefano De Martino, ki bo prvič vodil 77. izvedbo Sanrema. Ta bo potekala med 16. in 20. februarjem 2027 . Doslej je veljalo, da je zmagovalec Sanrema praviloma dobil tudi pravico zastopati Italijo na Evroviziji. Po novem pa bosta to dve ločeni odločitvi. Poseben evrovizijski večer Na posebnem evrovizijskem večeru bodo izvajalci svoje pesmi predstavili z razširjeno odrsko postavitvijo, ki bo gledalcem ponudila vpogled v to, kako bi nastop lahko izgledal na evrovizijskem odru. Ob koncu večera bo sledilo ločeno glasovanje, ki bo določilo italijanskega predstavnika za Pesem Evrovizije. To glasovanje ne bo vplivalo na končni razplet festivala, saj bo zmagovalec Sanrema še vedno izbran v tradicionalnem sobotnem finalu. [caption id="attachment_49715" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Italija 2026: Sal Da Vinci – Per Sempre Sì[/caption] Gre za največjo spremembo sistema izbora po vrnitvi Italije na Pesem Evrovizije leta 2011, saj bosta zmagovalec Sanrema in evrovizijski predstavnik prvič izbrana ločeno. Konec dilem ob morebitnih odpovedih Doslej je imel zmagovalec Sanrema možnost, da povabilo na Evrovizijo sprejme ali zavrne. Večina jih je ponudbo sprejela, izjema pa je bil leta 2025 OLLY, ki je zaradi koncertnih obveznosti nastop odpovedal. Italijanska televizija RAI je nato povabila drugouvrščenega Lucia Corsija, ki je Italijo zastopal v Baslu in osvojil odlično peto mesto s skladbo Volevo Essere Un Duro. Nova ureditev bo takšne zaplete odpravila, saj bo evrovizijski predstavnik izbran neposredno na posebnem glasovanju. [caption id="attachment_44211" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: X Festival di Sanremo" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalec Olly.[/caption] Manj pesmi, več pozornosti Stefano De Martino želi Sanremo še bolj približati mednarodnemu občinstvu, predvsem številnim evrovizijskim navdušencem, ki festival že vrsto let spremljajo kot enega najpomembnejših nacionalnih izborov v Evropi. Ob tem je napovedal še eno spremembo – zmanjšanje števila tekmovalnih skladb. Na festivalu leta 2026 jih je nastopilo 30, po novem pa naj bi bilo sodelujočih manj, da bi vsaka pesem dobila več prostora in pozornosti. Italija ostaja evrovizijska velesila Od vrnitve na Pesem Evrovizije leta 2011 je Italija kar trinajstkrat končala med najboljšo deseterico. Med največje uspehe sodi zmaga skupine Måneskin leta 2021 s skladbo Zitti e buoni, leto pozneje pa je Italija uspešno gostila tekmovanje v Torinu. Napovedane spremembe nakazujejo, da želi RAI še tesneje povezati Sanremo in Evrovizijo, hkrati pa zagotoviti, da bo italijanski predstavnik izbran izključno z mislijo na čim uspešnejši nastop na največjem evropskem glasbenem tekmovanju. https://www.youtube.com/watch?v=RVH5dn1cxAQ&list=RDRVH5dn1cxAQ&start_radio=1 The post Italija bo evrovizijsko pesem izbirala ločeno od zmagovalca Sanrema appeared first on Evrovizija.com .
petek, 17. julij
Gino Marino prinaša mediteransko poletje
Po nizu uspešnih avtorskih izdaj kantavtor Gino Marino predstavlja svojo najnovejšo skladbo Da te ljubim. Gre za vedro in nalezljivo poletno mojstrovino, ki s svojo zvočno kuliso v trenutku prikliče sončne dni, vonj po morju in nepozabne brezskrbne trenutke. Da te ljubim Pesem je preplet mediteranskega melosa in sodobne pop produkcije, ki jo okrona zapomljiv refren. Lirično skladba raziskuje tisti posebni, vsem dobro poznani občutek, ko nam je ena oseba nenehno v mislih – o metuljčkih v trebuhu, neusahljivem hrepenenju in iskreni želji, da ljubezen živimo brez kakršnihkoli zadržkov. [caption id="attachment_49074" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Antonio P." align="none" width="1000"] [/media-credit] Gino Marino[/caption] »Želel sem napisati pesem, ki bo ljudem prinesla nasmeh, toplino in tisto pristno poletno energijo,« je ob izidu povedal Gino Marino. »‘Da te ljubim’ je skladba, ustvarjena za odprta avtomobilska okna med vožnjo ob morju in tiste trenutke, ko je srce povsem lahkotno.« Videozgodba Glasbeno potrditev poletnega vzdušja prinaša tudi videospot, ki s svojo vizualno podobo, obsijano s soncem in odsevi morja, sledi čustvenemu naboju pesmi. Gino Marino z novo skladbo še utrjuje svoj prepoznavni glasbeni slog, v katerem se dalmatinski značaj sreča s sodobnimi trendi. Da te ljubim je tako le prvi utrinek novega glasbenega poglavja, ki bo zaznamovalo njegovo leto 2026. [caption id="attachment_49072" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Antonio P." align="none" width="1000"] [/media-credit] Gino Marino[/caption] The post Gino Marino prinaša mediteransko poletje appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 16. julij
Presenečenje: basist stopil pred mikrofon, Kavč tudi po MMS poje o dopustu
Po nastopu na letošnjih Melodijah morja in sonca skupina Kavč predstavlja novo skladbo Dopust , ki s poletnimi ritmi in ironičnim besedilom sporoča nekaj, kar si marsikdo težko prizna – dopust ni luksuz, ampak nuja. Največje presenečenje? Tokrat glavnega vokala ni prevzel običajni pevec, temveč basist Tine. Kot pravijo člani skupine, je razlog preprost: besedilo mu je pisano na kožo, zato druge izbire praktično ni bilo. Za glasbo je idejno poskrbel Matej, besedilo pa sta ustvarila skupaj s Tinetom. Ob tem hudomušno dodajajo, da je njun glasbeni kolega Žan med nastajanjem skladbe preprosto počival. [caption id="attachment_50891" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Trio Kavč na odru MMS 2026.[/caption] Nova videozgodba Nova pesem prinaša še eno pomembno novost. Skupina je prvič sodelovala s producentom Gregorjem Bajcem, s katerim so skladbo posneli v Ljubljani. Prepričani so, da jim je prav to sodelovanje pomagalo narediti korak bližje zvoku, ki ga želijo graditi tudi v prihodnje. Poletno vzdušje skladbe dopolnjuje videospot, posnet v studiu Megafon TV, pod katerega se podpisuje snemalka Lana Mršnik. [caption id="attachment_50892" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Trio Kavč na odru MMS 2026.[/caption] Skladbo Dopust so člani skupine premierno predstavili že na odru festivala Melodije morja in sonca, zdaj pa upajo, da bo postala stalnica na poletnih glasbenih seznamih predvajanja – in morda koga celo prepričala, da si letos le vzame nekaj dni zase. https://www.youtube.com/watch?v=iPsNkdyFltA&list=RDiPsNkdyFltA&start_radio=1 The post Presenečenje: basist stopil pred mikrofon, Kavč tudi po MMS poje o dopustu appeared first on Evrovizija.com .
V Palmanovo prihaja italijanska kantavtorica Fiorella Mannoia
V četrtek, 23. julija 2026, ob 21. uri bo slikovita Piazza Grande v Palmanovi (Udine) gostila izjemen koncert ene največjih italijanskih glasbenih ikon – Fiorelle Mannoia . Nastop bo del njene aktualne turneje »Fiorella canta Fabrizio De André e Ivano Fossati – Anime Salve Trent’anni«, s katero se poklanja dvema velikanoma italijanske kantavtorske tradicije. Kdo je Fiorella Mannoia? Fiorella Mannoia, rojena 4. aprila 1954 v Rimu, je pevka in igralka z dolgo in izjemno bogato kariero. Njena prepoznavna barva glasu – globok, izrazit kontralt, ki včasih zazveni skoraj moško – jo je že od začetkov postavila v ospredje kot eno najizvirnejših interpretk italijanske avtorske glasbe. Prav zaradi tega je pogosto veljala za glas, ki dopolnjuje in nadgrajuje kantavtorsko tradicijo, ki je bila zgodovinsko moško zaznamovana. https://www.youtube.com/watch?v=mnnaL5Em96M&list=OLAK5uy_nnSB5p-S2bWwNO-6GIl433ftIZhlFRmkE&index=4 Sanremo Posebno mesto v njeni karieri ima festival Sanremo (Rai 1), kjer je skozi desetletja pustila močan pečat. Med pomembnejšimi pesmimi izstopajo Quello che le donne non dicono (1987), za katero je prejela nagrado kritikov, Le notti di maggio (1988), prav tako nagrajena s strani kritikov, ter Che sia benedetta (2017), s katero je osvojila drugo mesto. Leta 2024 je sodelovala s skladbo Mariposa, ki ji je prinesla nagrado za najboljše besedilo. https://www.youtube.com/watch?v=ohvbVWc6jIA&list=OLAK5uy_nnSB5p-S2bWwNO-6GIl433ftIZhlFRmkE&index=5 Studijski album Njeno ustvarjanje ostaja aktualno tudi v zadnjih letih. Leta 2024 je izdala pop studijski album Disobbedire, ki vključuje uspešne single, kot sta Domani è primavera in La storia non si deve ripetere. Album prinaša raznovrstne glasbene in vsebinske odtenke, pri čemer Mannoia ostaja zvesta družbeno angažirani liriki in sodeluje tudi z vidnimi glasbenimi imeni, kot so Federica Abbate, Francesca Michielin, Piero Pelù in Michele Bravi. https://www.youtube.com/watch?v=MRfW1XCsMnY&list=OLAK5uy_nnSB5p-S2bWwNO-6GIl433ftIZhlFRmkE&index=6 Družbena angažiranost Fiorella Mannoia je znana tudi po svoji družbeni angažiranosti. Leta 2022 je nastopila na dobrodelnem koncertu »Una. Nessuna. Centomila« proti nasilju nad ženskami – skupaj z velikimi imeni italijanske glasbe, kot so Alessandra Amoroso, Elisa in Emma Marrone. Prav tako je javno zavzela pacifistično stališče do vojne v Ukrajini, pri čemer je kritično spregovorila o oboroževanju in podpori vojaškim rešitvam. https://www.youtube.com/watch?v=yuwg4SjRItA&list=OLAK5uy_nnSB5p-S2bWwNO-6GIl433ftIZhlFRmkE&index=7 Zasebno življenje Kljub veliki prepoznavnosti ostaja Mannoia zelo zadržana glede svojega zasebnega življenja, kar le še povečuje njeno umetniško avro. Tudi v letu 2026 ostaja aktivna na glasbeni sceni – na 76. festivalu Sanremo je sodelovala kot gostja ob Micheleju Braviju in skupaj sta izvedla skladbo Domani è un altro giorno iz repertoarja pokojne Ornelle Vanoni. https://www.youtube.com/watch?v=2AsInxlKe0I&list=OLAK5uy_nnSB5p-S2bWwNO-6GIl433ftIZhlFRmkE&index=8 Koncert v Palmanovi Na koncertu v Palmanovi lahko občinstvo pričakuje večer čustvene interpretacije, avtorskih zgodb in vrhunskega glasbenega izraza. Poleg poklona De Andréju in Fossatiju bodo mogoče zazvenele tudi nekatere njene najbolj znane skladbe, kot so Caffè nero bollente, Come si cambia, Libri usati, Tutta la differenza del mondo, Commedia umana, Dalla parte del torto in Qualcosa con te. Koncert Fiorelle Mannoia v Palmanovi tako obljublja nepozaben večer za vse ljubitelje kakovostne italijanske glasbe, poezije in izrazite umetniške interpretacije. The post V Palmanovo prihaja italijanska kantavtorica Fiorella Mannoia appeared first on Evrovizija.com .
torek, 14. julij
Uradno: Kanada bo prvič nastopila na Evroviziji 2027
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) in njena najnovejša članica CBC/Radio-Canada, kanadska nacionalna javna radiotelevizija, sta uradno potrdili, da bo Kanada sodelovala na 71. tekmovanju za Pesem Evrovizije , ki bo leta 2027 potekalo v Bolgariji. Kanada je prva nova država, ki se bo pridružila tekmovanju po Avstraliji leta 2015. Ob premiernem nastopu se bo za uvrstitev v veliki finale potegovala v enem od predizborov. CBC/Radio-Canada bo podrobnosti o izboru kanadskega predstavnika razkrila še letos. Zanimanje za Evrovizijo v Kanadi je že vrsto let veliko. Na 70. tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki je maja letos potekalo na Dunaju, se je Kanada po glasovanju »Rest of the World« uvrstila med tri države z največ oddanimi glasovi . Kanadčani so bili tudi med največjimi kupci vstopnic zunaj Evrope, številni pa so odpotovali na Dunaj, kjer so si v živo ogledali predizbora in veliki finale. [caption id="attachment_50599" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Evrovizija.com / AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kanada bo, kot kaže, nastopila na ESC 2027.[/caption] Današnja novica prihaja le nekaj dni dni po tem, ko je CBC/Radio-Canada postala polnopravna članica EBU, s čimer je izpolnila pogoje za sodelovanje na Pesmi Evrovizije že z izdajo leta 2027. Prelomna odločitev Predsednica in izvršna direktorica CBC/Radio-Canada Marie-Philippe Bouchard je ob tem dejala: »Na ta kanadski državni praznik, ko skupaj s Kanadčani doma in po svetu praznujemo bogastvo ter raznolikost kanadske kulture, z velikim navdušenjem potrjujemo, da največji glasbeni televizijski dogodek v živo prihaja tudi h Kanadčanom.« Dodala je še: »Naše sodelovanje na Pesmi Evrovizije, ki se bo začelo prihodnje leto v Bolgariji, bo kanadskim ustvarjalcem omogočilo predstavitev na enem najbolj legendarnih glasbenih odrov na svetu. Kanadskim oboževalcem pa bo še naprej omogočilo spremljanje in glasovanje na tekmovanju, kot so to počeli že vrsto let – zdaj pa še z dodatnim navdušenjem, saj bo na evrovizijskem odru zastopana tudi njihova država.« [caption id="attachment_50598" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Grafka: Evrovizija.com / AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kanada postala članica EBU. [/caption] »Z velikim veseljem pozdravljamo CBC/Radio-Canada v evrovizijski družini. To je še en dokaz, da tekmovanje, čeprav se je rodilo v Evropi, še naprej odpira vrata svetu.« Martin Green Dolgoletna povezava Martin Green je ob tem je spomnil tudi na dolgoletno povezavo Kanade z Evrovizijo. »Kanada ima bogato in nepozabno povezavo s tekmovanjem. Kanadski izvajalci, med njimi tudi zmagovalka iz leta 1988 Céline Dion, so na našem odru nastopili že večkrat in pustili trajen pečat pri občinstvu po vsem svetu. Zdaj, ko lahko CBC/Radio-Canada kot polnopravna članica EBU sodeluje na tekmovanju, se veselimo, da bo Kanada na evrovizijski oder v Bolgariji leta 2027 prinesla svoj glas, ustvarjalnost in energijo.« Pesem Evrovizije, ki jo koordinira EBU, že desetletja predstavlja pomembno odskočno desko za avtorje, pevce in glasbenike ter jim omogoča izjemno mednarodno prepoznavnost. Letošnje, 70. tekmovanje z Dunaja je spremljalo več kot 130 milijonov gledalcev na 35 trgih , rekordni pa so bili tudi digitalni dosegi. Evrovizijski profil na TikToku je presegel štiri milijone sledilcev in ustvaril več kot 870 milijonov ogledov vsebin , medtem ko je Instagram prvič v zgodovini presegel milijardo ogledov . https://www.youtube.com/watch?v=VXLWfXmlXPc&list=RDVXLWfXmlXPc&start_radio=1 The post Uradno: Kanada bo prvič nastopila na Evroviziji 2027 appeared first on Evrovizija.com .
Bo Evrovizijo 2027 gostil Burgas ali Sofija?
Bolgarija se pripravlja na zgodovinsko prvo gostiteljstvo Pesmi Evrovizije, tekma za organizacijo 71. izvedbe tekmovanja pa se je po prvi fazi izbora zožila na dve mesti. Bolgarska radiotelevizija (BNT) je sporočila, da v boju za gostiteljstvo ostajata le še Burgas in Sofija, medtem ko sta Plovdiv in Varna izpadla iz nadaljnjega postopka. Sprva so kandidaturo oddala štiri mesta, med njimi tudi Varna, domače mesto letošnje evrovizijske zmagovalke Dare, ki je Bolgariji z zmago na Evroviziji 2026 prvič v zgodovini zagotovila organizacijo tekmovanja. V ožji izbor za gostiteljsko mesto sta se uvrstili Sofija in Burgas, medtem ko sta Varna in Plovdiv izpadla po prvem krogu ocenjevanja. Končna odločitev bo sprejeta (predvidoma) do 31. julija 2026. Ocenjevali so tehnično pripravljenost mest Prva faza izbora gostiteljskega mesta je torej zaključena. Mednarodna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki BNT, Evropske radiodifuzne zveze (EBU) in neodvisni strokovnjaki, je v zadnjih tednih pregledala vse kandidature ter ocenjevala tehnične zmogljivosti predlaganih prizorišč, njihovo skladnost z zahtevami EBU in produkcijskimi standardi Pesmi Evrovizije. Na podlagi teh ocen sta iz nadaljnjega postopka izpadla Plovdiv in Varna. Generalna direktorica BNT Milena Milotinova je ob tem poudarila, da odločitev temelji izključno na vnaprej določenih tehničnih in infrastrukturnih merilih, ki so bila enako uporabljena za vse kandidate. »To nikakor ne zmanjšuje kakovosti vaših mest ali njihove bogate glasbene, kulturne in festivalske tradicije. Prav nasprotno, odpira možnosti, da sodelujejo v spremljevalnem programu Evrovizije 2027,« je sporočila predstavnikom izločenih mest. Dve različni, a močni kandidatki Burgas , četrto največje mesto v Bolgariji, leži na obali Črnega morja in velja za pomembno turistično ter gospodarsko središče jugovzhodnega dela države. Sofija je bolgarska prestolnica in največje mesto v državi z okoli 1,2 milijona prebivalcev. Gostovanje evrovizijskega tekmovanja ji ni neznanka, saj je leta 2015 gostila Otroško Evrovizijo. Med izločenima kandidatoma izstopa tudi Plovdiv, drugo največje in eno najstarejših mest v Evropi, ki je bil leta 2019 Evropska prestolnica kulture. Varna pa je največje obmorsko mesto na bolgarski obali Črnega morja ter pomembno gospodarsko, prometno in kulturno središče države. Prav tam se je rodila letošnja evrovizijska zmagovalka Dara. [caption id="attachment_50356" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Evrovizija.com / AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bolgarija bo gostila Evrovizijo 2027.[/caption] Odločitev v prihodnjih tednih Direktor Pesmi Evrovizije Martin Green se je ob odločitvi zahvalil izločenima mestoma: »Plovdivu in Varni se zahvaljujemo za izjemno predanost ter željo po gostiteljstvu dogodka, ki z močjo glasbe povezuje milijone ljudi po svetu. Močna konkurenca med mesti kaže, kako velike gospodarske in družbene koristi prinaša gostiteljstvo Evrovizije. Obe mesti sta dokazali, da ima dogodek podporo po vsej Bolgariji, zato upamo, da bosta tudi sami del praznovanja prihodnji maj.« Neuradna ESC časovnica 2027 Kot poroča The Sofia Globe , je bolgarska vlada že pripravila podroben časovni načrt organizacije Pesmi Evrovizije 2027. Med ključnimi mejniki priprav so: 31. julij 2026 – razglasitev gostiteljskega mesta Evrovizije 2027. 30. avgust 2026 – imenovanje izvršnega producenta, kreativnega direktorja in vodje produkcije. 10. september 2026 – podpis pogodbe z dvorano, ki bo gostila tekmovanje. 30. september 2026 – določitev razporeditve prostorov v prizorišču (novinarsko središče, garderobe, VIP-prostori in spremljevalna infrastruktura). 10. oktober 2026 – priprava finančnega modela, ki bo vključeval sredstva države, občine, Evropske radiodifuzne zveze (EBU), sponzorjev in prodaje vstopnic. Konec novembra 2026 – podpis pogodb s hoteli. 15. december 2026 – predstavitev kreativnega koncepta in celostne vizualne podobe Evrovizije 2027. Začetek leta 2027 – zagon uradne spletne strani in začetek prodaje vstopnic. Marec–april 2027 – izvedba vaj in simulacij organizacije dogodka. April 2027 – postavitev začasne infrastrukture, kot so šotori, ograje in usmerjevalna signalizacija. 18.–24. maj 2027 – po zaključku tekmovanja je predvidena demontaža prizorišča in spremljajoče infrastrukture, kar nakazuje, da bo veliki finale potekal pred tem terminom. 71. Izbor za Pesem Evrovizije 2027 naj bi torej potekal 12., 14. in 16. maja 2026 v Bolgariji. [caption id="attachment_50107" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalka Dara[/caption] The post Bo Evrovizijo 2027 gostil Burgas ali Sofija? appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 13. julij
MMS pesem Gašperja Riflja nosi sporočilo, ki ga danes redko slišimo
V času, ko je svet pogosto preglasen, hiter in poln stvari, ki nas oddaljujejo drug od drugega, Gašper Rifelj skozi glasbo išče tisto, kar nas znova povezuje – toplino, bližino in iskrene odnose. S svojo avtorsko skladbo Naj ne bo hladno , ki jo je predstavil na 45. festivalu Melodije morja in sonca, odpira novo poglavje svoje glasbene poti. Ne predstavlja le nove pesmi, ampak osebno sporočilo: da si tudi v najbolj vsakdanjih trenutkih vzamemo čas za objem, prijazno besedo in ljudi, ki nam največ pomenijo. [caption id="attachment_50886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gašper Rifelj[/caption] »Srce nam bije, da ljubimo, da nam je lepo. Da objamemo zdaj močno, da v srcu nikdar več ne bo hladno.« Ena najbolj osebnih pesmi doslej Naj ne bo hladno je ena najbolj osebnih Gašperjevih avtorskih skladb. Vanjo ni zapisal le melodije in besed, ampak tudi del svoje življenjske poti, izkušenj in spoznanj. Glasbo in besedilo je ustvaril sam, pri aranžmaju pa je sodeloval z Miho Goršetom. Njegov cilj ni bil napisati zgolj nove pesmi, ampak ustvariti prostor, v katerem se lahko prepozna vsak poslušalec. »Želim si, da bi ob tej pesmi nekoga močno objeli in mu povedali, da ga imate radi. Da ne čakamo na pravi trenutek, ampak ljubezen pokažemo zdaj,« je povedal Gašper na odru portoroškega Avditorija. [caption id="attachment_50468" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tjaša Barbo" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gašper Rifelj[/caption] Pot od prve ideje do odra MMS Tudi videospot pripoveduje zgodbo nastajanja skladbe. Gledalca popelje od prvih idej in vaj do nastopa na velikem odru festivala Melodije morja in sonca ter pokaže, da za vsako pesmijo stoji ekipa ljudi, ki verjame v isto zgodbo. »Želel sem, da ljudje začutijo celotno pot. Od prvega tona do velikega odra. To ni samo moja zgodba, ampak zgodba vseh, ki so jo pomagali ustvariti.« [caption id="attachment_50887" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Danej Benulič" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gašper Rifelj[/caption] Glasba kot povabilo k bližini Z novo skladbo Gašper Rifelj potrjuje smer, po kateri želi nadaljevati svojo glasbeno pot – z iskrenimi zgodbami o življenju, ljubezni in medčloveških odnosih. Naj ne bo hladno je povabilo, da se spomnimo ljudi ob sebi, jim povemo, kaj čutimo, in tudi sami ustvarjamo toplino. Prav zato Gašper Rifelj ostaja glas, ki skozi glasbo vrača tisto, česar nam danes pogosto najbolj primanjkuje. https://www.youtube.com/watch?v=Dt1Ed5-zHn0&list=RDDt1Ed5-zHn0&start_radio=1 The post MMS pesem Gašperja Riflja nosi sporočilo, ki ga danes redko slišimo appeared first on Evrovizija.com .
IL Divji razkrivajo zgodbo nastanka pesmi Morje mi
Ko pomislimo na morje, pomislimo na valove, galebe, vonj po borovcih, pesem škržatov ali toplino kamna pod nogami. Predvsem pa na tiste redke trenutke, ko se zdi, da se svet za hip ustavi. Vsak ima svoje morje. Prostor otroštva, spominov in ljudi, ki jih ni več, a ostajajo z nami. Iz takšnega občutka se je rodila skladba Morje mi skupine IL Divji . Hvalnica morju, življenju in trenutkom, katerih pravo vrednost pogosto spoznamo šele z leti. Nastala je kot poklon družini, ljubezni in ljudem, ki nas oblikujejo, predvsem pa kot opomin, da vsak trenutek šteje. [caption id="attachment_50879" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Arhiv skupine IL Divji" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji v videu Morje mi.[/caption] Ko je pesmi nekaj manjkalo 25. junija 2025 v hrvaškem Peroju sta Žiga Šraml in Goran Šarac ob kozarcu vina poslušala skladbo Odpeljem te. »Dober komad,« je dejal Goran. »Ampak nekaj mu manjka.« Ni manjkala melodija ali besedilo. Manjkal je občutek – tisti del, zaradi katerega pesem postane zgodba. Ker skladbe ni bilo več mogoče spreminjati, se je prav iz tega trenutka rodil refren nove pesmi Morje mi, njeno čustveno središče. »Ko sva prišla do refrena, sem zapel svoj del, čez nekaj minut pa sem že dobil glasbo,« pripoveduje Goran. Še danes ga navdušuje, kako hitro Žiga začuti glasbo. »Umetnost je sestavljena iz štirih faz – da glasbo slišiš, jo ponotranjiš, spoznaš in nato uporabiš. Žiga ima to lastnost, da sliši in takoj uporabi.« Pesem je tako postala tudi zgodba o prijateljstvu, zaupanju in ustvarjalnem srečanju dveh glasbenikov. [caption id="attachment_50881" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Arhiv skupine IL Divji" align="none" width="1000"] [/media-credit] Goran Šarac[/caption] Zakaj prav Piran? Ko je prišel čas za snemanje videospota, je bila izbira jasna – Piran. Tartinijev trg ni le kulisa, ampak prostor, kjer se srečujejo morje, glasba in spomini. Prav tam se je pet prijateljev za en dan vrnilo v čas, ko so bili fantje. Sprehodili so se po ulicah, peli in ustvarjali nove spomine. Med snemanjem so se jim spontano pridružili tudi mimoidoči, ki niso vedeli, da nastaja videospot. Videli so le skupino prijateljev, ki uživa v glasbi. »Snemanje videospota za skladbo Morje mi je bilo izjemno doživetje,« pravi Aleš Perko. »Tartinijev trg ima poseben, skoraj nostalgičen pomen. To so kraji, ki jih obiskujemo z družino in se naravno povezujejo z besedilom pesmi.« [caption id="attachment_50882" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Arhiv skupine IL Divji" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz skladbe Morje mi.[/caption] Spomini, ujeti na polaroid Med snemanjem so ustvarjali tudi nove spomine. S polaroidnim fotoaparatom so ujeli trenutke, ki jih v videospotu z nostalgijo obuja starejši Žiga, ki ga upodobi Goran Šarac. Posebno vlogo ima tudi ribič Dušan Kmetec, ki jih z barko popelje okoli Pirana. Z njimi deli modrost človeka, ki je vse življenje povezan z morjem, in jih spomni na potrpežljivost, vrednost trenutka in lepoto preprostosti. »Morje mi ne govori le o trenutkih, ampak o celotnem življenjskem loku – družini, spominih in povezanosti, ki nas oblikuje,« pravi Klemen Rutar. [caption id="attachment_50884" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Arhiv skupine IL Divji" align="none" width="1000"] [/media-credit] Odlomek iz skladbe Morje mi.[/caption] Zmagovalci občinstva Za IL Divje je nastop na 45. festivalu Melodije morja in sonca pomenil potrditev njihove šestnajstletne glasbene poti. »Prisotnost na festivalu pomeni priznanje, da smo na pravi poti,« pravi Matija Kramberger. Skupina je prejela vseh 24 možnih točk občinstva – 12 v Avditoriju Portorož in 12 glasov televizijskih gledalcev – ter postala zmagovalka občinstva. Toda največja zmaga se je zgodila že prej. Takrat, ko je nekdo v pesmi prepoznal svojo zgodbo. »Morje mi je nastalo iz iskrene potrebe po izrazu,« pravi Žiga Šraml. »Ne predstavljamo samo pesmi, ampak del sebe.« In morda je prav to največ, kar lahko umetnik podari. Ne le melodije, ampak občutek, da naši trenutki štejejo. Da ljudje, ki jih imamo radi, ostanejo z nami. In da spomini nikoli zares ne izginejo. Morje mi ne podari samo valov. Podari ljudi, trenutke in zgodbe. Včasih pa podari tudi pesem, ki ostane. https://www.youtube.com/watch?v=Ed4HRrsC1IE&list=RDEd4HRrsC1IE&start_radio=1 The post IL Divji razkrivajo zgodbo nastanka pesmi Morje mi appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 12. julij
MMS 2026: Po očitkih o nepravilnostih se je odzval Organizacijski odbor MMS
Potem ko so se po končanem festivalu MMS 2026 v medijih in na družbenih omrežjih pojavile navedbe o domnevnem soavtorstvu umetniškega vodje festivala Melodije morja in sonca (MMS) Andree Flega (Andrea F) pri zmagovalni skladbi Drugačna je le noč ter o domnevnem nasprotju interesov v povezavi z njegovo vlogo na festivalu, se je z uradnim pojasnilom odzval Organizacijski odbor festivala . Ob tem je pojasnil tudi sistem dodeljevanja končnih točk, ki je povzročil nekaj nerazumevanja. Organizacijski odbor MMS je v sporočilu za javnost zapisal, da je pregledal skladnost vseh postopkov z akti in pravilnikom festivala ter pri tem ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Vloga Andree F pri zmagovalni skladbi Drugačna je le noč Po pojasnilih organizatorjev zmagovalna skladba Drugačna je le noč na festival ni bila uvrščena prek javnega poziva, temveč kot ena izmed treh neposredno povabljenih skladb, kar omogoča festivalski pravilnik. Po uradno oddani dokumentaciji je avtor glasbe in besedila Drago Mislej – Mef , ki jo skupaj z Marino Martensson tudi izvaja. Andrea F je pri skladbi sodeloval izključno kot glasbeni producent oziroma kot soavtor aranžmaja, in sicer pri studijski glasbeni priredbi ter zvočni podobi že napisane skladbe. [caption id="attachment_50874" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Marina Martensson in Mef[/caption] Organizacijski odbor ob tem poudarja, da občinstvo na festivalu spremlja izključno izvedbe v živo, zato studijski aranžma ni enak festivalski izvedbi, za katero poskrbi festivalski bend. Umetniški vodja ne odloča o zmagovalcu festivala MMS Naloga umetniškega vodje je, da skupaj z Organizacijskim odborom neposredno povabi tri izvajalce oziroma avtorje v tekmovalni program (MMS bodočnost, MMS avtor in MMS legenda). Preostalih enajst tekmovalnih skladb izbere posebna izborna komisija med prijavami na javni razpis. Organizacijski odbor poudarja, da umetniški vodja po zaključku izbora sodelujočih ne sodeluje več pri ocenjevanju skladb. Prav tako ne sme biti član strokovne žirije in ne sodeluje pri nobenem izmed štirih načinov glasovanja. Končni rezultat določajo štirje enakovredni sklopi glasovanja: telefonsko glasovanje javnosti, glasovanje občinstva v Avditoriju Portorož, glasovanje žirije radijskih postaj, glasovanje strokovne žirije. Vsak od njih predstavlja četrtino končnega rezultata, celoten postopek pa nadzoruje notarska služba. [caption id="attachment_50819" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] MMS 2026: glasovanje in seštevek vseh glasov[/caption] Zakaj nekatere festivalske skladbe ostanejo brez točk? Organizacijski odbor pojasnjuje tudi sistem točkovanja. Na festivalu tekmuje 14 skladb, uporablja pa se evrovizijski sistem, pri katerem posamezen glasovalni sklop podeli točke od 1 do 8 ter nato še 10 in 12. To pomeni, da štiri skladbe pri posameznem glasovanju ostanejo brez točk. To po navedbah organizatorjev ne pomeni, da niso prejele glasov, ampak le, da so prejele manj glasov od desetih višje uvrščenih skladb. Enak sistem velja pri vseh štirih načinih glasovanja. [caption id="attachment_50876" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Festivalska edicija 2026, voditelja ter vsi nastopajoči.[/caption] Organizacijski odbor festivala MMS izraža podporo Ob zaključku Organizacijski odbor poudarja, da v celoti podpira umetniškega vodjo festivala ter zaupa samostojnim in strokovnim odločitvam strokovne in radijske žirije. Njuno delo je notarsko nadzorovano in dokumentirano v skladu s pravilnikom festivala, v njuno presojo pa ne posegata ne Organizacijski odbor ne umetniški vodja. Organizacijski odbor je sporočilo sklenil z zahvalo vsem sodelujočim avtorjem, glasbenikom, kreativni avdiovizualni ekipi RTV Slovenija in drugim zunanjim izvajalcem za njihov prispevek k letošnji izvedbi festivala. Ob tem poudarja, da želi tudi v prihodnje ohranjati zaupanje javnosti z jasnimi in transparentnimi pravili festivala. https://evrovizija.com/kaj-se-je-v-resnici-dogajalo-po-mms-andrea-f-prvic-odgovarja-na-ocitke/ The post MMS 2026: Po očitkih o nepravilnostih se je odzval Organizacijski odbor MMS appeared first on Evrovizija.com .
Kaj se je v resnici dogajalo po MMS? Andrea F prvič odgovarja na očitke
Letošnje Melodije morja in sonca so se po razglasitvi zmagovalcev znašle v središču pozornosti ne samo zaradi glasbe, temveč tudi zaradi polemik. Družbena omrežja in del javnosti so preplavili očitki o domnevnem konfliktu interesov ob zmagi Mefa in Marine Martensson , v središču dogajanja pa se je znašel umetniški vodja festivala Andrea F . Ta je zdaj v podkastu Brez dlake na jeziku , ki ga vodi Iztok Gartner , prvič podrobneje odgovoril na očitke in predstavil svojo plat zgodbe. Napačno razumevanje Po njegovem mnenju se je večina očitkov razvila zaradi napačnega razumevanja pravil festivala in sistema glasovanja. Kot pravi, se je po festivalu "začelo podpihovanje sumov in nepravilnosti", pri čemer vidi dva razloga – del javnosti po njegovih besedah ne razume sistema glasovanja, od vseh festivalskih izvajalcev pa ena sama skupina, njihov avtor in njihovi domnevni privrženci naj bi ne znali sprejeti razplet tekmovanja. Ob tem poudarja, da zmaga na Melodijah morja in sonca nikakor ne pomeni življenjskega preobrata. Kot slikovito pove, "to ni deset milijard dolarjev in pogodba z BMG, ampak predvsem promocija pesmi.” [caption id="attachment_50761" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Marina Martensson in Mef, zmagovalca MMS 2026.[/caption] Odločno zavrača očitke Andrea odločno zavrača očitke, da bi lahko kot umetniški vodja vplival na končni razplet festivala. Njegova naloga je izbrati povabljene izvajalce, kateri za razliko od vseh ostalih izvajalcev so v skladu s pravilnikom neposredno uvrščeni na festival in ne gredo skozi sito izborne komisije, pri glasovanju za zmagovalca pa po pravilih festivala sploh ne sodeluje, zato poudarja: “Nisem del strokovne žirije, ne glasujem pri televotingu, nisem del občinstva in nisem del žirije radijskih postaj. Na končni rezultat preprosto ne morem in ne želim vplivati." [caption id="attachment_50819" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] MMS 2026: glasovanje in seštevek vseh glasov[/caption] Sodelovanje z Mefom Velik del pogovora je namenil tudi sodelovanju z Mefom, ki je sprožilo največ vprašanj. Pojasnjuje, da sta dolgoletna glasbena sodelavca in prijatelja ter da mu je pri letošnji skladbi pomagal zgolj pri studijski produkciji. Avtorstvo pesmi po njegovih besedah nikoli ni bilo vprašljivo. "Pesem je napisal Mef. To dokazujejo prijavna dokumentacija in njegovi originalni materiali," pravi ter dodaja, da je bilo njegovo ime pri prijavi na SAZAS po vsej verjetnosti dodano naknadno kot Mefova zahvala za pomoč pri snemanju, brez njegove pobude ali podpisa. Prav ta okoliščina je pozneje postala povod za številna ugibanja in različne interpretacije. Ob vseh polemikah se je po njegovem mnenju nekoliko izgubilo bistvo festivala. Melodije morja in sonca vidi predvsem kot največjo nacionalno predstavitev nove slovenske pop glasbe, kjer je že sama uvrstitev med izbrane izvajalce velik uspeh. Vsako leto organizatorji prejmejo približno sto prijavljenih skladb, na festivalski oder pa jih pride le štirinajst, plus dve rezervni skladbi. Zato meni, da so na neki način zmagovalci prav vsi, ki se uvrstijo v festivalski program, saj jim festival ponudi eno redkih priložnosti za nacionalno promocijo. [caption id="attachment_50804" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Mef in Marina Martensson (Drugačna je le noč).[/caption] Andrea ob tem izpostavlja, da organizatorji izvajalcem namenijo celotedensko medijsko izpostavljenost, sodelovanje z radijskimi postajami in številne promocijske aktivnosti. Po njegovem je prav to danes največja dodana vrednost festivala. Gledanost festivala MMS Andrea se ne strinja niti z ocenami, da festival izgublja svoj pomen. Nasprotno, poudarja, da je letošnji televizijski prenos v živo dosegel približno 290.000 gledalcev, skupaj s ponovitvijo prenosa pa kar preko 330.000 gledalcev, temu pa je treba prišteti še prenose na Radiu Slovenija, Radiu Koper, Radiu Maribor, televiziji Capodistria in Radiu Trst A. "To pomeni, da lahko svojo pesem predstaviš skoraj pol milijona ljudem," poudarja in dodaja, da je MMS še vedno ena najpomembnejših promocijskih platform za slovensko glasbo. Kakovost zvoka na TV Dotaknil se je tudi številnih komentarjev o kakovosti zvoka med televizijskim prenosom. Po njegovih besedah gre za kombinacijo več dejavnikov – od akustike polnega Avditorija Portorož in monitoringa na odru do načina televizijskega prenosa ter celo nepredvidljivih nastavitev za t. i. "prostorski zvok" posameznih televizijskih sprejemnikov. Ob tem opozarja, da lahko izkušeni izvajalci takšne okoliščine lažje obvladujejo, medtem ko manj izkušeni pevci ob neposrednem televizijskem prenosu pogosto občutijo tudi dodatno tremo. [caption id="attachment_50866" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] MMS 2026 poteka v Avditoriju Portorož.[/caption] Kje je meja? Ne skriva niti razočaranja nad burnimi odzivi, ki so sledili po festivalu. Meni, da so osebni napadi in pozivi k njegovemu odstopu prestopili mejo dobrega okusa. Kot pravi, so "linči vedno znak nizke kulture dialoga", še posebej pa ga je zmotilo, da so nekatera novinarska vprašanja že izhajala iz predpostavke, da je njegova krivda dokazana in da je treba razmišljati le še o morebitni kazni. Ob tem poudarja, da v skoraj štiridesetih letih glasbenega ustvarjanja ni bil nikoli vpleten v nikakršno afero ter da je prepričan, da gre ob pregovorni spletni zlobi predvsem za nerazumevanje razlik med prijavljenimi in povabljenimi skladbami ter med avtorstvom, produkcijo in aranžmajem. Za konec se vrne še k odzivu občinstva. Prepričan je, da je prav zanimanje poslušalcev najbolj objektivno merilo uspeha. Izpostavlja, da je zmagovalna skladba Mefa in Marine Martensson na spletnih platformah že zbira občutno več ogledov kot večina drugih festivalskih nastopov. “Številke govorijo same zase. Pesem je ljudem všeč,” sklene. [caption id="attachment_50864" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Avditorij Portorož je bil znova poln.[/caption] Podkast Brez dlake na jeziku Celoten pogovor z Andreo F si lahko ogledate v spodnjem podkastu Brez dlake na jeziku , kjer umetniški vodja Melodij morja in sonca spregovori tudi o zakulisju organizacije festivala, letošnjih novostih ter prihodnosti enega najstarejših slovenskih glasbenih festivalov, na pobudo gostitelja Iztoka Gartnerja pa se sprehodita tudi skozi njegove pestre mednarodne življenjske izkušnje in glasbene ter medijske karierne etape. https://www.youtube.com/watch?v=rplBj51eZEs The post Kaj se je v resnici dogajalo po MMS? Andrea F prvič odgovarja na očitke appeared first on Evrovizija.com .
Poslovil se je glas, ki je zaznamoval Italijo, Sanremo in Evrovizijo
Italijanski glasbeni svet žaluje. 11. julija je na svojem rodnem otoku Capri, le nekaj dni pred svojim 87. rojstnim dnem, umrl legendarni pevec, pianist in skladatelj Peppino di Capri , s pravim imenom Giuseppe Faiella. Bil je eden najprepoznavnejših predstavnikov italijanske zabavne glasbe, njegova kariera pa je trajala skoraj sedem desetletij. https://www.youtube.com/watch?v=0HcDAX_pxM4&list=RD0HcDAX_pxM4&start_radio=1 Peppino di Capri Peppino di Capri je v zgodovino zapisal številne uspešnice, med katerimi najbolj izstopa brezčasna Champagne, pa tudi skladbe Roberta, St. Tropez Twist in Un grande amore e niente più. Veljal je za enega pionirjev sodobnega italijanskega popa, saj je v svojo glasbo uspešno prepletal neapeljsko glasbeno tradicijo, rock'n'roll in twist. Sanremo Z njegovim imenom je neločljivo povezan tudi festival Sanremo, na katerem je nastopil kar petnajstkrat, kar je dolga leta predstavljalo enega od rekordov festivala. Zmagal je dvakrat – leta 1973 s skladbo Un grande amore e niente più in leta 1976 z uspešnico Non lo faccio più. Leta 2023 je na odru gledališča Ariston prejel tudi posebno nagrado za življenjsko delo. https://www.youtube.com/watch?v=2qUa843Zkyg Pesem Evrovizije 1991 Svoje mesto ima tudi v evrovizijski zgodovini. Leta 1991 je na domačem terenu v Rimu na Pesmi Evrovizije zastopal Italijo s skladbo Comme è ddoce 'o mare, ki jo je odpel v neapeljskem narečju. Na koncu je osvojil sedmo mesto. Bogata glasbena zapuščina Peppino di Capri za seboj pušča bogato glasbeno zapuščino in opus, ki je pomembno zaznamoval italijansko popularno glasbo druge polovice 20. stoletja. Njegove pesmi ostajajo del italijanske kulturne dediščine, njegovo ime pa bo za vedno povezano tako s Sanremom kot tudi z Evrovizijo. https://www.youtube.com/watch?v=YheIS-7DkgU https://www.youtube.com/watch?v=_DqBS2du0tY The post Poslovil se je glas, ki je zaznamoval Italijo, Sanremo in Evrovizijo appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 11. julij
Po osvojitvi 3. mesta na MMS Eva Kovačič razkrila svojo najbolj osebno zgodbo
Po odličnem nastopu na 45. festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu, kjer je s skladbo Dve naravi osvojila 3. mesto, Eva Kovačič svojo novo avtorsko pesem predstavlja tudi radijskim poslušalcem. Dve naravi je pop balada, ki govori o dveh plateh človeka, o dvomu in pogumu, svetlobi in senci, ki ju nosimo v sebi vsi. Pesem sporoča, da ni treba biti popoln, da bi bil dovolj, saj nas prav naše različne plati delajo pristne in človeške. [caption id="attachment_50862" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Kovačič na odru MMS 2026.[/caption] Skladba je za Evo Kovačič zelo osebna, saj je besedilo soustvarila sama skupaj z Dragico Šteh, glasbo pa z Romanom Sarjašem, ki je v svojem studiu Art Music Records poskrbel tudi za aranžma pesmi. Vse bolj uspešna pevka Eva Kovačič se na slovenski glasbeni sceni vse bolj uveljavlja tudi kot avtorica in izvajalka. V zadnjih dveh letih je izdala avtorske skladbe Tiha voda, Papir in Hvala ti, z nastopom na festivalu Melodije morja in sonca pa je naredila pomemben korak na svoji glasbeni poti. Poleg samostojnega ustvarjanja nastopa tudi kot pevka zasedbe Vražji muzikanti ter svoje glasbeno znanje prenaša na mlajše generacije kot učiteljica glasbene umetnosti. Po uspešnem festivalskem nastopu želi Eva skladbo približati tudi radijskemu občinstvu. Verjame, da bo Dve naravi našla pot do poslušalcev in v njih pustila občutek topline, razumevanja ter sporočilo, da je prav sprejemanje sebe največja moč. [caption id="attachment_50860" align="alignnone" width="937"][media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="937"] [/media-credit] Eva Kovačič na odru MMS 2026.[/caption] Videospot za skladbo Dve naravi je nastajal na več slikovitih lokacijah po Sloveniji. Med njimi so mogočni razgledi Nanosa, romantične ruševine dvorca Hošperk, most čez reko Unico ter zgodovinski rovi v okolici Planine. Za režijo in kamero je poskrbel Rok Breznik. https://www.youtube.com/watch?v=yoIEzdWGr6U&list=RDyoIEzdWGr6U&start_radio=1 The post Po osvojitvi 3. mesta na MMS Eva Kovačič razkrila svojo najbolj osebno zgodbo appeared first on Evrovizija.com .
Kikifly in Maja Prašnikar razkrila zgodbo, ki jo je doživel skoraj vsak
Na letošnjem 45. festivalu Melodije morja in sonca sta se s čutno skladbo Spomin poletnih dni prvič skupaj kot avtorski glasbeni duo predstavila Kikifly in Maja Prašnikar . Njuna iskrena ljubezenska zgodba je občinstvo popeljala v svet nostalgije, poletja in spominov, ki kljub minevanju časa ostanejo zapisani globoko v srcu. [caption id="attachment_50853" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kikifly & Maja Prašnikar na odru MMS 2026.[/caption] Skladba govori o ljubezni, ki se sicer konča, a nikoli zares ne izgine. O odnosu, ki ga življenje pripelje do razpotja, medtem ko ostanejo dragoceni trenutki, nasmehi in občutki, ki jih ni mogoče pozabiti. Pesem o posebni ljubezni »Pesem Spomin poletnih dni govori o posebni ljubezni, ki smo jo zagotovo vsi že doživeli. Gre za ljubezen, ko imaš nekoga rad, a te življenje pripelje do točke, da se umakneš ali zvezo končaš, hkrati pa se je za vedno spominjaš, ker so v njej ujeti dragoceni trenutki in spomini. Najina pesem govori o poletju, o spominu in o tem, kako v življenju potrebujemo čas, da gremo naprej in kako včasih raje molčimo, da bi čim prej pozabili. Videospot sva posnela na obali: bilo je zelo spontano, saj sva želela z njim ujeti le najine trenutke in spomine na to poletje,« je o skladbi povedal Kikifly. [caption id="attachment_50855" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleš Rosa" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kikifly & Maja Prašnikar na odru MMS 2026.[/caption] Spontano srečanje Maja Prašnikar in Kikifly sta glasbeni poti združila povsem spontano. Po skupnem nastopu na enem izmed glasbenih dogodkov sta ugotovila, da njuna glasova odlično zvenita skupaj. Nastop na Melodijah morja in sonca 2026 je njun prvi skupni festivalski nastop z avtorsko skladbo in pomemben mejnik na njuni glasbeni poti. »Že dolgo se nisem počutila tako živo. Nazadnje sem pela kar nekaj let nazaj, zato je bil ta festival zame kot nova izkušnja, kot nov otrok, ki sem ga z veseljem sprejela in čuvala skozi ustvarjanje in proces nastajanja tega dueta. Kikifly je super, Roman in Goran fatnastična, tako so snemanja in vaje potekale zelo spontano in na ta način, je samo užitek peti. Ko pa še publika doda svoje in te podpre, je pa to neprecenljivo!« še o nastajanju skladbe in festivalu doda Maja Prašnikar. V intervjuju pred festivalom sta svojo pesem opisala preprosto, a iskreno ljubezensko zgodbo. Če bi bila skladba oseba, bi bila po njunih besedah svobodna in čista duša, ki ob sončnem zahodu v Portorožu nazdravlja ljubezni. Njuna največja želja pred nastopom ni bila povezana z uvrstitvijo, temveč z občinstvom. Želela sta si, da bi ob koncu njunega nastopa Avditorij vstal na noge, predvsem pa, da bi poslušalci v pesmi našli srečo, ljubezen in delček sebe. Tudi na odru sta stavila na preprostost – brez odvečnega blišča, le onadva, njuna zgodba in iskreno sporočilo. [caption id="attachment_50792" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] 6. Kikifly & Maja Prašnikar – Spomin poletnih dni[/caption] Glasbo in besedilo je ustvaril Kikifly, pri končni podobi glasbe in aranžmaja pa sta mu pomagala dvojec brata Goran in Roman Sarjaš. Izkušena ekipa Pri nastanku skladbe so sodelovali še Marko Hrvatin na kitarah, Gašper Obšteter na bobnih in Sara Lamprečnik s spremljevalnimi vokali. Pesem je bila posneta v studiu Art Music Records, kjer je pod taktirko producenta Roman Sarjaša in ekipe dobila tudi svojo končno podobo. Prav preplet izkušenih glasbenikov, tesnega sodelovanja bratov Sarjaš in iskrenega besedila daje pesmi Spomin poletnih dni posebno toplino. Melodija nežno podpira zgodbo o ljubezni, spominih in minevanju časa ter dopolnjuje njeno čustveno sporočilo, zaradi česar je skladba na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca nagovorila številne poslušalce. Spomin poletnih dni je veliko več kot poletna festivalska skladba. Je opomnik, da nekatere ljubezni nikoli zares ne izginejo. Spremenijo se v spomine, ki nas spremljajo skozi življenje in nas vedno znova spominjajo na trenutke, zaradi katerih smo nekoč iskreno ljubili. https://www.youtube.com/watch?v=7krYZ6BLhMk&list=RD7krYZ6BLhMk&start_radio=1 The post Kikifly in Maja Prašnikar razkrila zgodbo, ki jo je doživel skoraj vsak appeared first on Evrovizija.com .
petek, 10. julij
Dara postala častna občanka Avrena, v dar prejela tudi zemljišče
Evrovizijska zmagovalka Dara je po zgodovinski zmagi na Dunaju prejela novo veliko priznanje. Bolgarska občina Avren (ki je del pokrajine Varna) jo je ob slavnostnem obisku razglasila za častno občanko in ji izročila najvišje občinsko priznanje, kot je bilo obljubljeno že takoj po njeni zmagi na Pesmi Evrovizije. Avren, rojstni kraj Darine babice na severovzhodu Bolgarije, je pevko sprejel z navdušenjem. V lokalnem kulturnem domu se je zbralo več sto otrok, ki so skupaj zapeli njeno zmagovalno uspešnico Bangaranga. Naslov pesmi je v Bolgariji medtem prerasel v pravi fenomen, saj številni izraz »Bangaranga« uporabljajo celo kot sproščen vsakodnevni pozdrav. Dara, s pravim imenom Darina Jotova, je v Avrenu preživela velik del svojih poletnih počitnic, zato ima kraj zanjo poseben pomen. Poleg častnega naziva ji je občina podarila tudi zemljišče kot simbolično zahvalo za izjemen mednarodni uspeh. Priljubljena pevka Dara je sicer že častna občanka bolgarske prestolnice Sofije in svojega rojstnega mesta Varne. [caption id="attachment_50356" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Evrovizija.com / AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bolgarija bo gostila Evrovizijo 2027.[/caption] Štiri mesta za ESC 2027 Boj za gostiteljstvo Pesmi Evrovizije 2027 se nadaljuje. Po izteku prijavnega roka so uradne kandidature oddala štiri bolgarska mesta – Varna, Burgas, Plovdiv in Sofija. Z izborom gostiteljskega mesta se je zdaj začela faza ocenjevanja prijav. Bolgarska nacionalna radiotelevizija BNT skupaj s posebno delovno skupino podrobno pregleduje vse kandidature in jih ocenjuje v skladu z merili Evropske radiodifuzne zveze (EBU). Gostiteljsko mesto naj bi bilo znano do konca julija. Generalna direktorica BNT Milena Milotinova je poudarila, da ne iščejo zgolj primernega prizorišča, temveč predvsem partnersko mesto, ki bo z javno radiotelevizijo tesno sodelovalo vse do izvedbe tekmovanja maja 2027. Dodala je, da bodo javnost o poteku izbirnega postopka obveščali sproti. Pomemben korak je naredila tudi bolgarska vlada, ki je sprejela akcijski načrt za pripravo in organizacijo Evrovizije 2027. Dokument določa naloge, časovnico, odgovorne institucije in ključne cilje organizacije ter naj bi zagotovil usklajeno in pravočasno pripravo največjega glasbenega in televizijskega dogodka v Evropi. https://www.youtube.com/watch?v=EltgrumKJfk&list=RDEltgrumKJfk&start_radio=1 The post Dara postala častna občanka Avrena, v dar prejela tudi zemljišče appeared first on Evrovizija.com .