Vir: Evrovizija.com
petek, 11. september
Rekord na Švedskem: za Melodifestival 2027 kar 4.077 skladb
Švedska očitno nima težav z zanimanjem za Evrovizijo. Za Melodifestival 2027 so namreč avtorji in izvajalci poslali kar 4.077 skladb , kar je nov absolutni rekord tega priljubljenega švedskega izbora. S tem je padel komaj leto dni star rekord. Za Melodifestivalen 2026 je SVT prejel 3.888 skladb, kar je bilo takrat največ v zgodovini tekmovanja. Letos jih je prispelo še 189 več. 30 tekmovalnih skladb Za švedsko televizijo SVT se zdaj začenja precej zahtevnejši del zgodbe. Med več kot štiri tisoč prijavljenimi skladbami bo treba izbrati 30 tekmovalnih skladb , ki bodo prihodnje leto dobile priložnost na največjem švedskem glasbenem odru. Po pravilih izbora bo prijavljene skladbe najprej ocenjevala žirija z glasbenim znanjem, pri čemer bodo med drugim upoštevali radijski potencial, primernost skladbe za televizijski šov ter možnosti za uspeh na pretočnih platformah. Končni izbor 30 skladb bo nato opravila posebna skupina Melodifestivala. [caption id="attachment_51351" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Eva Edsjö/SVT" align="none" width="1000"] [/media-credit] Björn Kjellman in Oscar Zia[/caption] Melodifestivalen 2027 se bo začel 6. februarja, tekmovanje pa bosta vodila Björn Kjellman in Oscar Zia. Za Kjellmana bo to prvi voditeljski Melodifestival, medtem ko se Zia v tej vlogi vrača po prejšnjih voditeljskih izkušnjah. Bo drugo leto bolje? Zmagovalec Melodifestivala 2027 bo Švedsko zastopal na Pesmi Evrovizije 2027 v Burgasu, kjer bosta polfinalna večera 11. in 13. maja, veliki finale pa 15. maja. Švedi bodo po letošnji Evroviziji zagotovo iskali tudi precej boljši rezultat. Felicia je s skladbo My System v finalu Evrovizije 2026 osvojila 20. mesto. Za državo, ki je že desetletja ena najuspešnejših evrovizijskih velesil, je bil to eden najslabših finalnih rezultatov v sodobni evrovizijski zgodovini. Že pred Melodifestival 2026 je SVT podrl rekord, saj je prejel 3.888 skladb, največ dotlej v zgodovini tekmovanja. S tem je padel prejšnji rekord iz leta 2011, ko je prispelo 3.832 prijav. Toda rekord je zdržal le eno leto – za Melodifestival 2027 je namreč prispelo kar 4.077 skladb. Še bolj zgovorna je primerjava z letom 2025, ko je SVT prejel 2.794 skladb: v dveh letih se je število prijav povečalo za kar 1.283 skladb. https://www.youtube.com/watch?v=6pmj0jbFKGU&list=RD6pmj0jbFKGU&start_radio=1 The post Rekord na Švedskem: za Melodifestival 2027 kar 4.077 skladb appeared first on Evrovizija.com .
Norišnica za Evo Boto: v nekaj urah pošla polovica vstopnic
Eva Boto je ob 15-letnici glasbene poti, ki jo bo praznovala prihodnje leto, najavila svoj največji samostojni koncert doslej, ki so bo zgodil 2. marca 2027 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Da bo ta večer nekaj posebnega, so s svojim odzivom že ob začetku prodaje jasno pokazali tudi Evini poslušalci, ki komaj čakajo, da njene največje uspešnice slišijo v živo. Prvi kontingent vstopnic je pošel v le nekaj urah, skupno pa je prodana že skoraj polovica vstopnic za koncert. Izjemen odziv je presenetil tudi našo nekdanjo evrovizijsko predstavnico in njeno ekipo: "Na to nisem bila pripravljena! V nekaj urah ste razprodali čisto vse vstopnice, ki so bile na voljo na entrio.si! To pomeni, da je bila v samo nekaj urah razprodana skoraj polovica koncerta!" je presenečeno dejala. Kmalu sledi drug del Nekateri oboževalci so ob razprodanem prvem kontingentu pomislili, da so ostali brez vstopnic, a jih je pevka hitro pomirila. Kmalu zatem je naznanila, da je drugi del vstopnic že v prodaji, a ta del je v prodaji prek spletne strani Cankarjevega doma. "Na takšen naval nismo bili niti malo pripravljeni. Ampak brez panike!!! To je bil prvi del vstopnic! Drugi del prodaje je zdaj odprt na spletni strani Cankarjevega doma! Vsi, ki ste mi pisali, da ste ostali brez kart, zdaj hitro po njih. Jaz kar ne dojemam, prisežem ... Hvala vam." Koncert v Gallusovi dvorani 2. marca 2027 bo za Evo poseben mejnik. Z njim bo obeležila 15 let glasbene poti, obenem pa praznovala izid svojega prvega avtorskega albuma, ki ga ustvarja zadnji dve leti. Poseben pomen z Evo Eva je pojasnila, da ima Gallusova dvorana zanjo prav poseben pomen. Že kot majhna deklica si je namreč predstavljala, da bo nekoč stala prav na tem odru. "Zame to ni samo koncert, ker so to bile že moje otroške sanje. Mala Eva si je zmeraj predstavljala, kako bo pela na tem odru in zdaj bo to mogoče." Na odru se ji bodo pridružili njen band, razširjena glasbena zasedba in posebni gostje. Obeta se koncert, kakršnega Eva Boto doslej še ni pripravila in s katerim bo uresničila svoje otroške sanje. Gre za projekt, ki ga pripravlja z veliko predanostjo in ki bo občinstvu ponudil preplet avtorske glasbe, nepozabnih presenečenj in zagotovo tudi čustvenih trenutkov, saj je Gallusova Dvorana pomemben mejnik na njeni glasbeni poti. [caption id="attachment_51348" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Matic Gabriel" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Boto[/caption] The post Norišnica za Evo Boto: v nekaj urah pošla polovica vstopnic appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 10. september
Po Evroviziji v pogrebno podjetje: Klemen Slakonja ima novo veliko vlogo
Po evrovizijskem odru se Klemen Slakonja vrača pred filmske kamere. Slovenski predstavnik na Evroviziji 2025 je namreč začel snemati novi celovečerni film Marijino vstajenje , v katerem bo ob Katarini Čas odigral glavno vlogo. Zanj je to - po skoraj osemnajstih letih - nepričakovana vrnitev k filmu. Klemen Slakonja kot pogrebnik V filmu Klemen Slakonja igra Matjaža, zaposlenega v pogrebnem podjetju. Njegovo delo ima vsaj eno prednost: stranke se praviloma ne pritožujejo. Vse dokler nekega dne v krematorij ne pripeljejo krste z njegovo največjo in nikoli prebolelo ljubeznijo. V njej leži Marija, ki jo igra Katarina Čas. Po vseh letih molka je tako končno napočil trenutek, da se Matjaž in Marija odkrito pogovorita. Kar bi bilo precej lažje, če Marija ne bi bila mrtva. Marijino vstajenje je sladko-grenka komedija o ljubezni, ki bi jo bilo treba že zdavnaj upepeliti in nanjo pozabiti, pa tega očitno ni mogoče storiti. Govori o hrepenenju, ki lahko preraste v bolezen, ter občutkih, ob katerih se človeku od višine tudi zvrti. Zato najbrž ni naključje, da se prvi zares romantični trenutek filma zgodi prav v krematoriju. Kot poudarjajo ustvarjalci, Marijino vstajenje ni zgodba o religiji, temveč o veri – v ljubezen. [caption id="attachment_51342" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Mangart" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja in Katarina Čas[/caption] Produkcijska skupina Mangart je začela snemanje novega slovenskega celovečernega filma Marijino vstajenje, ki nastaja po scenariju in v režiji Vojka Anzeljca. V glavnih vlogah bosta nastopila Klemen Slakonja in Katarina Čas. Slakonja: Vloga je velik izziv Za Klemna Slakonjo je Marijino vstajenje tudi nepričakovana vrnitev k filmu. »Zadnja leta sem se ukvarjal predvsem z glasbo, zato je ta film v moje življenje prišel povsem nepričakovano. Proces vaj z režiserjem Vojkom Anzeljcem in izjemnimi soigralci me je spomnil, kako zelo uživam v igri. Vloga Matjaža mi predstavlja velik igralski izziv in komaj čakam, da stopim pred kamero.« Slakonja je sicer v zadnjih letih močno poudaril svojo glasbeno plat. Vrhunec je prišel leta 2025, ko je zmagal na Emi ter Slovenijo zastopal na Evroviziji v Baslu s svojo avtorsko skladbo How Much Time Do We Have Left?. https://www.youtube.com/watch?v=Jbs9WlvIkg0&list=RDJbs9WlvIkg0&start_radio=1 Katarina Čas iskreno: Čaka naju veliko preobratov Ob Slakonji bo osrednjo vlogo odigrala Katarina Čas, ki se veseli predvsem nepredvidljivosti svoje junakinje. »Zelo se veselim, da bom stopila v Marijine čevlje. Marija je precej drugačna od mene in na svoji poti doživi kar nekaj zapletov in preobratov, kar mi ponuja veliko prostora za kreativnost, hkrati pa predstavlja zanimiv izziv. Z Matjažem doživita številne nenavadne in nepredvidljive dogodivščine, tako da nam zagotovo ne bo dolgčas.« [caption id="attachment_51344" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Mangart" align="none" width="1000"] [/media-credit] Padla je prva klapa filma Marijino vstajenje.[/caption] Vojko Anzeljc znova s celovečercem Režiser in scenarist Vojko Anzeljc je nase opozoril že s celovečernim prvencem Zadnja večerja, ki je bil leta 2002 uvrščen v tekmovalni program celovečercev prvega filmskega festivala Tribeca v New Yorku. Anzeljc je bil kot ustvarjalec povezan tudi z nekaterimi najbolj prepoznavnimi projekti Produkcijske skupine Mangart, med njimi s serijami in oddajami TV Dober dan, Odklop, Ena žlahtna štorija in V imenu ljudstva. Tokrat se loteva precej nekonvencionalne ljubezenske zgodbe – takšne, pri kateri se romantika začne tam, kjer bi se po vseh pravilih morala končati. Znana igralska zasedba Poleg Katarine Čas in Klemna Slakonje bodo v filmu zaigrali še Primož Pirnat, Mojca Funkl, Gaja Filač, Primož Vrhovec in Anže Zevnik. Tudi za kamero se je zbrala izkušena filmska ekipa. Producent filma je Sašo Kolarič, direktor fotografije Simon Pintar, scenografijo podpisuje Matjaž Pavlovec, kostumografijo Katarina Šavs, masko Tinka Prpar, glasbo pa Tomaž Okroglič Rous. [caption id="attachment_51345" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Mangart" align="none" width="1000"] [/media-credit] Padla je prva klapa filma Marijino vstajenje.[/caption] Film Marijino vstajenje nastaja v produkciji Produkcijske skupine Mangart, v koprodukciji z Radiotelevizijo Slovenija in Warehouse Collective ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in pomočjo Filmskega studia Viba film Ljubljana. The post Po Evroviziji v pogrebno podjetje: Klemen Slakonja ima novo veliko vlogo appeared first on Evrovizija.com .
Anže Zavrl s harmoniko naravnost v Guinnessovo knjigo rekordov
Slovenski glasbenik Anže Zavrl je svojo ljubezen do harmonike in teka združil v dosežek, ki ga je popeljal med svetovne rekorderje. Na Ljubljanskem maratonu je 42 kilometrov pretekel s harmoniko in se z dosežkom uvrstil v novo Guinnessovo knjigo rekordov 2027 . Član skupine Gadi Anže Zavrl je 19. oktobra 2025 na Ljubljanskem maratonu postavil Guinnessov rekord v najhitreje pretečenem maratonu s harmoniko. S seboj je nosil diatonično harmoniko Maratonika podjetja Rojc, pri tem pa ni zgolj tekel – med potjo je tudi igral in z glasbo spodbujal sebe ter druge tekače. Ciljno črto je prečkal po 4 urah, 26 minutah in 23 sekundah , kar je postal uradni Guinnessov rekord. [caption id="attachment_51335" align="alignnone" width="1000"] [media-credit id="3" align="none" width="1000"] [/media-credit] Guinnessova knjiga rekordov 2027.[/caption] Guinnessova knjiga rekordov Kaj so zahtevala pravila? Pravila so od njega zahtevala predvsem, da harmoniko nosi skozi celoten maraton, Zavrl pa je zahtevnost podviga še nekoliko povečal, saj je med tekom večkrat tudi zaigral. Tako je na precej nenavaden način povezal dve svoji veliki strasti – glasbo in tek. Za slovenskega glasbenika je dosežek še posebej zanimiv tudi zato, ker se je v svetovno knjigo rekordov zapisal prav z instrumentom, ki ima v slovenski glasbeni tradiciji posebno mesto. Še dva slovenska rekorda Anže Zavrl pa ni edini Slovenec v novi izdaji. V Guinnessovi knjigi rekordov 2027 je tudi Blaž Slanič , ki je 24. maja 2025 na Dunaju v enem dnevu postavil kar dva rekorda. Sto metrov je na enokolesu med gorenjem celotnega telesa prevozil v 34,48 sekunde , nato pa je isti dan med vožnjo na enokolesu, gorenjem in žongliranjem s tremi predmeti 100 metrov premagal še v 28,22 sekunde . [caption id="attachment_51337" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maratonika[/caption] Guinnessova knjiga rekordov 2027 Pri založbi Učila je izšla slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov 2027, ki letos izstopa tudi z neonsko zeleno naslovnico in geslom »Postani rekorder tudi ti« . Uredniki in razsodniki so za novo izdajo obdelali več kot 23.700 prijav , uradno potrdili 3033 rekordov, v knjigi pa je predstavljenih približno 3000 dosežkov. Več kot 80 odstotkov rekordov je novih ali izboljšanih. Med najrazličnejšimi svetovnimi rekordi ima tako letos svoje mesto tudi slovenska harmonika – in Anže Zavrl, ki je z njo pretekel maraton. [caption id="attachment_51338" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Predstavitev letošnje edicije rekordov.[/caption] Naj kot zanimivost zapišemo, da je bilo v lanski izdaji Guinnessove knjige rekordov tudi lepo število evrovizijskih presežkov. Med njimi so prva zmagovalka Lys Assia , najmlajša zmagovalka Sandra Kim , najstarejši zmagovalec Dave Benton in najplodovitejši avtor Ralph Siegel . Knjiga prinaša še podatke o Céline Dion , Nemčiji kot državi z največ nastopi, najbolje prodajani evrovizijski skladbi Volare , največkrat pretočno predvajani pesmi na Spotifyju Arcade ter še vrsto drugih evrovizijskih rekordov. Več tukaj . [caption id="attachment_47034" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizija v knjigi rekordov 2026. [/caption] The post Anže Zavrl s harmoniko naravnost v Guinnessovo knjigo rekordov appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 9. september
74. Ljubljana Festival: 110 prireditev, več tisoč umetnikov ter 64.000 obiskovalcev
Več kot 64.000 obiskovalcev je letos spremljalo 74. Ljubljana Festival , ki je v skoraj treh mesecih na številna prizorišča po prestolnici pripeljal velika imena svetovne glasbe, opere, baleta, jazza in drugih umetniških zvrsti. Festival se je začel 21. junija z uprizoritvijo Puccinijeve opere Turandot v izvedbi Opere Baleta SNG Maribor, do zaključka pa se je v Ljubljani zvrstilo 110 prireditev. Festivalsko dogajanje je potekalo na Kongresnem trgu, v Križankah, Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji, Narodni galeriji, Križevniški cerkvi in na drugih kulturnih prizoriščih. [caption id="attachment_51328" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Katja Kodba" align="none" width="1000"] [/media-credit] Križanke so večkrat pokale po šivih,[/caption] Po podatkih organizatorjev je prireditve obiskalo več kot 64.000 obiskovalcev iz skoraj 64 držav, na festivalu pa so sodelovali umetniki iz več kot 55 držav. [caption id="attachment_51331" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Na odru Ljubljana Festivala soo gostili Državno kapelo iz Dresdna, enega najstarejših in najuglednejših orkestrov na svetu.[/caption] 74. Ljubljana Festival Od Evite do Marthe Argerich Med osrednjimi dogodki festivalskega poletja so bili muzikal Evita Opere Baleta SNG Maribor, koncertna izvedba opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa ter Rossinijev Seviljski brivec v izvedbi beneškega gledališča La Fenice. Med največjimi glasbenimi imeni je bila legendarna pianistka Martha Argerich, ki je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila pod vodstvom Charlesa Dutoita. Festival sta med drugim zaznamovala tudi koncert violinista Vadima Repina in pianista Petra Laula. V Ljubljani so se zvrstili še Rade Šerbedžija, Pinchas Zukerman, Yuja Wang, Bruce Liu, sir John Eliot Gardiner, Khatia Buniatishvili, Avi Avital in številni drugi mednarodno priznani umetniki. [caption id="attachment_51332" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tradicionalni koncert Vlada Kreslina.[/caption] Poklon Milesu Davisu in Johnu Coltranu Poseben del letošnjega programa je bil posvečen 100. obletnici rojstva dveh velikanov jazza, Milesa Davisa in Johna Coltrana. Ob tej priložnosti so pripravili več glasbenih projektov, med njimi nastop trobentača Terenca Blancharda in saksofonista Ravija Coltrana ter koncert We Want Miles!, s katerim so se poklonili glasbeni zapuščini enega najvplivnejših jazzovskih glasbenikov 20. stoletja. [caption id="attachment_51327" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Festivalsko dogajanje v Cankarjevem domu.[/caption] Festival tudi zunaj koncertnih dvoran Pomemben del festivalskega programa so tudi letos predstavljali izobraževanje, vizualna umetnost in ples. Med 5. in 10. julijem je potekala XXIX. Mednarodna likovna kolonija, med 6. in 10. julijem Mala likovna kolonija, od 26. julija do 9. avgusta pa Mojstrski tečaji Festivala Ljubljana, ki so povezali mlade glasbenike in priznane pedagoge. Avgusta so v sodelovanju z Zavarovalnico Sava in Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije – Soča pripravili tudi plesne delavnice Predani korakom. [caption id="attachment_51333" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Rade Šerbedžija[/caption] Ljubljana Festival je tudi letos skoraj tri mesece povezoval velika mednarodna umetniška imena, domače ustvarjalce in občinstvo ter z opernimi, koncertnimi, plesnimi in likovnimi projekti znova pomembno zaznamoval kulturno poletje v prestolnici. [caption id="attachment_51330" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sklepno dejanje 74. festivala v Cankarjevem domu.[/caption] The post 74. Ljubljana Festival: 110 prireditev, več tisoč umetnikov ter 64.000 obiskovalcev appeared first on Evrovizija.com .
Društvo mrtvih pesnikov sklenilo koncertno poletje na Aleji Sky
Več kot 30 glasbenikov in več tisoč obiskovalcev je zaznamovalo letošnjo sezono brezplačnih koncertov na ALEJI SKY. Poletni niz glasbenih večerov nad Ljubljano je sklenilo Društvo mrtvih pesnikov, ki je poskrbelo za sklepno dejanje letošnjega koncertnega dogajanja. Aktivna streha ALEJE je bila skozi poletje prizorišče različnih glasbenih žanrov in izvajalcev. Poleg Društva mrtvih pesnikov so tam nastopili še Balladero, Trio Firšt, LPS, Žan Videc, KiKi, Fed Horses ter Nipke & The Nipples. [caption id="attachment_50388" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Balladero & Specialisti na Aleji Sky.[/caption] [caption id="attachment_51214" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prvi del 6. sezone after-work koncertov je zaključil Žan Videc.[/caption] Sproščen zaključek dneva After-work koncerti so bili zasnovani kot sproščen glasbeni zaključek delovnega dne, obiskovalci pa so lahko ob koncertih uživali tudi v gostinski ponudbi ter razgledu na Ljubljano in sončne zahode nad mestom. »Ponosni smo na uspešno izpeljano sezono brezplačnih after-work koncertov in veseli nas, da se med obiskovalci vse bolj uveljavljajo. Obiskovalci so jih že ponotranjili kot del svojega poletnega utripa in se z veseljem vračajo k nam,« je ob zaključku sezone povedala Klavdija Miklavžin Javornik , center managerka ALEJE. [caption id="attachment_51290" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nipke & the Nipples[/caption] [caption id="attachment_51245" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Mark Breznik" align="none" width="1000"] [/media-credit] KiKi[/caption] Streha tudi v znamenju športa in plesa ALEJA SKY tudi letos ni bila namenjena zgolj koncertom. Spomladi, poleti in v začetku jeseni so se na aktivni strehi vrstile športne in otroške aktivnosti ter plesni večeri ob ritmih swinga in tanga. Obiskovalcem so na voljo tudi tri igrišča za padel, ki so dodatno razširila športno ponudbo na strehi nakupovalnega središča. Po koncu poletne koncertne sezone se dogajanje v ALEJI seli v jesen. Konec septembra pripravljajo modni dogodek v živo, s katerim bodo predstavili jesenske modne smernice in ponudbo trgovin, obiskovalcem pa ostajajo na voljo tudi gostinska ponudba ter druženje na ALEJI SKY. [caption id="attachment_51325" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Erik Contreras" align="none" width="1000"] [/media-credit] Firšt[/caption] [caption id="attachment_51215" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] LPS na odru ALEJE SKY.[/caption] The post Društvo mrtvih pesnikov sklenilo koncertno poletje na Aleji Sky appeared first on Evrovizija.com .
Malta razkrila oder za Junior Eurovision 2026: v središču bo pisana »festa«
Otroška Evrovizija 2026 (Junior Eurovision 2026) dobiva svojo končno podobo. Malta je razkrila grafično podobo in oder letošnjega tekmovanja, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 21. uri po srednjeevropskem času v dvorani Malta Fairs & Conventions Centre (MFCC) v Ta’ Qaliju. Glavni navdih letošnje podobe je tradicionalna malteška »festa«, na pisanem evrovizijskem odru pa se bo predstavilo 16 držav. Na Otroški pesmi Evrovizije lahko sodelujejo mladi izvajalci, stari med 9 in 14 let. Malta bo tekmovanje gostila tretjič – po izvedbah leta 2014 in 2016. Malta bo svojo tradicijo preselila na glasbeni oder Osrednja zamisel letošnje podobe temelji na malteški festi, tradicionalnem vaškem praznovanju, ki združuje družine, skupnosti in različne generacije.Organizatorji želijo v televizijski spektakel prenesti občutek praznovanja, ki se začne podnevi in stopnjuje vse do večera: pisane zastave in okrasje na ulicah, pihalne godbe, tradicionalne instrumente, svetlobo, konfete in ognjemete. Ti elementi bodo v sodobni televizijski izvedbi zaznamovali scenografijo, razsvetljavo, zvok in celotno vizualno podobo Otroške Evovizije 2026. [caption id="attachment_51317" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: EBU / PBS" align="none" width="1000"] [/media-credit] Scenografijo za Junior ESC 2026.[/caption] Oder kot malteška ulica PBS je skupaj s celostno grafično podobo prvič pokazal tudi oder. V središču bo osrednji prostor, okoli katerega bodo elementi, navdihnjeni z značilno malteško ulično arhitekturo. Med najbolj prepoznavnimi so barvite fasade in tradicionalni balkoni, ki bodo skupaj z lučmi in scenografskimi elementi ustvarjali občutek velikega mestnega oziroma vaškega praznovanja. Produkcija želi identiteto države gostiteljice ohraniti opazno skozi celoten večer, hkrati pa naj bi bil oder dovolj prilagodljiv, da bo lahko vsaka delegacija ustvarila svoj vizualni svet. Prav v tem je osrednja ideja letošnje scenografije: lokalna malteška tradicija naj bi postala kulisa mednarodnega glasbenega dogodka, ne da bi pri tem omejevala posamezne nastope. [caption id="attachment_51318" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: EBU / PBS" align="none" width="1000"] [/media-credit] Scenografijo za Junior ESC 2026.[/caption] Na Malto prihaja 16 držav Na Junior Eurovision 2026 bo sodelovalo 16 držav, in sicer: Albanija, Armenija, Ciper, Francija, Gruzija, Irska, Italija, Malta, Črna gora, Nizozemska, Severna Makedonija, Poljska, Portugalska, San Marino, Španija in Ukrajina. RTV Slovenija, ki tokrat znova ne sodeluje, je na Otroški Evroviziji (Junior Eurovision Song Contest) sodelovala le dvakrat, in sicer leta 2014 in 2015. Z Ulo Ložar smo najprej zasedli 12. mesto, z Lino Kuduzovič (leto dni kasneje) pa tretje mesto. [poll id="26"] The post Malta razkrila oder za Junior Eurovision 2026: v središču bo pisana »festa« appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 7. september
Žan Serčič in Modrijani o ljubezni, ki ostane tudi po nevihti
Žan Serčič in Modrijani so združili moči v novi pesmi Za vedno si ti, pri kateri so slovensko narodnozabavno tradicijo povezali z latinskoameriškim temperamentom in sodobnim popom. Poročna viža govori o ljubezni, ki ni popolna, a vztraja skozi preizkušnje, videospot pa v ospredje postavlja vse redkeje viden slovenski poročni običaj – šrango. [caption id="attachment_51309" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Rok Mlinar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič in Modrijani[/caption] Pesem Za vedno si ti povezuje čustveno ljubezensko zgodbo, večglasno petje ter preplet slovenskega in latinskoameriškega glasbenega izročila. O čem govori zgodba? V središču zgodbe je moški, ki ob pogledu na žensko, s katero želi preživeti življenje, podoživi njuno skupno pot – nevihte, dobre in slabe trenutke ter obdobja, ko so drugi odšli, ona pa je ostala. Ne gre za idealizirano ljubezensko zgodbo brez napak, temveč za zaobljubo dveh ljudi, ki se dobro poznata in se kljub vsemu vedno znova izbereta. Osrednja misel pesmi je preprosta: med vsemi ljudmi je prav ona njegova najljubša oseba, ob kateri življenje dobi smisel. [caption id="attachment_51312" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Izabela Verce" align="none" width="1000"] [/media-credit] Modrijani med snemanjem videozgodbe.[/caption] Žan Serčič: Takoj sem dobil občutek, da je to poročna viža Avtor glasbe in besedila Žan Serčič pravi, da je že ob nastanku pesmi začutil, da kliče po poročnem značaju in večglasnem petju. »Ko sem pesem napisal, sem takoj dobil občutek, da je to poročna viža, ki jo moški posveti svoji ženi. Bolj ko sem jo prepeval, bolj sem slišal večglasno petje in začutil, da potrebuje avtentičen slovenski zvok. Hkrati sem želel raziskati, kaj se zgodi, če naše inštrumente in narodnozabavno tradicijo združimo z latinskoameriškim temperamentom,« je povedal Serčič. Kot pravi, so bili Modrijani nad idejo hitro navdušeni. »Na srečo je bila pesem Modrijanom tako všeč, da so jo želeli izdati praktično že naslednji teden. Zelo sem počaščen, da je zdaj naša.« Blaž Švab je sodelovanje opisal kot glasbeni eksperiment, ki sega »od Mehike do Pohorja«. »Veseli smo bili, ko nas je Žan povabil v ta eksperiment z glasbenimi žanri od Mehike do Pohorja,« je dejal Švab in dodal, da jih zdaj najbolj zanima odziv poslušalcev. Modrijani ob tem ne skrivajo želje, da bi skladba zaživela tudi na odru. »Sumim, da si jo bodo zaželeli slišati tudi na prihajajoči Noči Modrijanov – in če bo res tako, bomo Žana z veseljem gostili v Stožicah.« [caption id="attachment_51311" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Izabela Verce" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič med snemanjem videozgodbe.[/caption] Namesto klasične poroke so v ospredje postavili šrango Posebno zgodbo ima tudi videospot. Ker je bilo klasičnih poročnih videov že veliko, so ustvarjalci iskali drugačen pogled na slovensko poročno tradicijo in ga našli v šrangi. Gre za običaj, pri katerem ženinu pot do neveste zaprejo domačini, prijatelji ali vaški fantje, ženin pa mora pokazati, da si nevesto res zasluži. »Veliko časa smo namenili raziskovanju, kako šranga dejansko poteka in kateri običaji jo spremljajo. Gre za zelo zabaven in avtentičen del slovenske poročne tradicije, ki pa počasi izginja. Poročnih spotov je bilo posnetih že ogromno – tudi sam že imam enega – videa s šrango pa še nisem videl,« pravi Serčič. [caption id="attachment_51313" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Rok Mlinar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žan Serčič med snemanjem videozgodbe.[/caption] Šranga v videospotu tako ni le kulisa, ampak simbol poti do ljubljene osebe. Tako kot v pesmi tudi v videu ljubezen ni predstavljena kot nekaj samoumevnega: zanjo se je treba potruditi, premagati ovire ter na koncu jasno povedati – za vedno si ti. The post Žan Serčič in Modrijani o ljubezni, ki ostane tudi po nevihti appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 6. september
Eva Černe Avbelj navdušila do solz: po 20 letih kariere stoječe ovacije
Dve desetletji glasbene kariere je Eva Černe Avbelj strnila v skoraj dve uri in pol dolg koncert ter dokazala, da je odlična izvajalka, ki se znajde tako v popevkah, operi, ljudski glasbi kot nenazadnje v muzikalih. Jubilejni večer v polnem Poletnem gledališču Studenec se je končal z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. [caption id="attachment_51301" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nepozaben koncert Eve Černe Avbelj.[/caption] Eva Černe Avbelj 20 let glasbenega ustvarjanja Ena najprepoznavnejših slovenskih glasbenic Eva Černe Avbelj je 20 let glasbenega ustvarjanja proslavila tam, kjer se je njena odrska zgodba začela. V čudovitem ambientu Poletnega gledališča Studenec, v domači občini, kjer je kot deklica naredila prve korake na odru, je občinstvo popeljala skozi najpomembnejša glasbena obdobja svoje kariere. Ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana so nastopajoči prepletali slovenske zimzelene melodije, ljudske in narodno-zabavne skladbe, operne arije, muzikali ter Evine največje uspešnice. Večer je povezoval pevec, igralec in radijski voditelj Marjan Bunič. [caption id="attachment_51296" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nepozaben koncert Eve Černe Avbelj.[/caption] Ne samo z glasom Eva je skozi večer navduševala tudi z dovršeno odrsko podobo. Večkrat se je preoblekla in vsakič znova očarala v elegantnih večernih toaletah. [caption id="attachment_51302" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nepozaben koncert Eve Černe Avbelj.[/caption] Od Poletne noči do Čudežev smehljaja Eva je koncert simbolično odprla s Poletno nočjo, sledila je Med iskrenimi ljudmi, nato pa Pomlad v mestu, Ta noč je moja, Mladost in ena njenih največjih uspešnic Čudeži smehljaja. Prav slednja je pred dvema desetletjema pritegnila pozornost Klemna Bunderle, ki je bil tudi eden od gostov večera. "Še zmeraj ne verjamem, da praznuje 20 let kariere. Se pa spomnim, da je bilo ravno pred 20 leti, ko sem delal na Radiu Triglav. Spomnim se njenega singla Čudeži smehljaja. Ta pesem mi je bila takrat noro všeč in sem se spraševal, kako lahko nekdo tako visoko in dobro poje. Res je vrhunska!" je povedal Bunderla. [caption id="attachment_51297" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Marjan Bunič[/caption] S Klemnom Torkarjem v narodni noši Prvi gost večera je bil njen dolgoletni glasbeni kolega in prijatelj Klemen Torkar, ki je zapel Mati bodiva prijatelja. Skupaj sta odpela še Pod rožnato planino, pri kateri ju je na citrah spremljal Tomaž Plahutnik. Sledila je Kje so tiste stezice, prav tako ob zvoku citer. Posebno mesto v programu je imel tudi poklon slovenski narodno-zabavni glasbi. Eva in Klemen Torkar sta v gorenjskih narodnih nošah zapela Avsenikovo uspešnico Lepe ste ve Karavanke, njuna izvedba pa je za Evo predstavljala enega najbolj čustvenih trenutkov večera. "To je bil trenutek, ko sem se lahko poklonila izjemni narodno-zabavni glasbi, in to celo v gorenjski narodni noši. Duet "Lepe ste ve Karavanke" s Klemnom Torkarjem, s katerim sva na YouTubu dosegla že skoraj pol milijona ogledov, me zaznamuje že več let in izjemno ganljivo je bilo, da sem ga lahko poustvarila v živo pred svojim domačim občinstvom," je povedala Eva, ki je priznala, da so bila čustva močno prisotna cel večer: "Solze so prišle že prej in tudi kasneje, na odru sem pa dala preprosto vse od sebe." [caption id="attachment_51303" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Torkar[/caption] [caption id="attachment_51305" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Torkar[/caption] [caption id="attachment_51292" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Torkar[/caption] Od slovenske tradicije do opernih biserov Eden najmogočnejših trenutkov večera je sledil ob skladbi Oj, Triglav, moj dom, ko so se Evi na odru pridružili ženski pevski zbor Moj spev in člani moške vokalne skupine Adam Ravbar. Nato je Eva slovensko glasbeno tradicijo zamenjala za povsem drugačen svet in z opernimi biseri Quando me'n vo', O mio babbino caro in Meine Lippen, sie küssen so heiß pokazala širok razpon svojega vokala. [caption id="attachment_51298" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nepozaben koncert Eve Černe Avbelj.[/caption] Prav raznolikost programa je naredila večer še bolj poseben. Eva je dokazala, da ji žanrske meje ne predstavljajo ovire, saj je z lahkoto prehajala od popevke in ljudske glasbe do zahtevnih opernih arij in muzikalov. [caption id="attachment_51304" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Bunderla[/caption] S Klemnom Bunderlo obudila Veroniko Deseniško Pomemben del Evine kariere predstavljajo muzikali. Na Studencu je zapela Neomajno iz muzikala Moje pesmi, moje sanje, nato pa so sledile skladbe iz muzikala Veronika Deseniška. Takrat se ji je na odru pridružil tudi Klemen Bunderla, s katerim sta ponovno obudila glasbeno sodelovanje, ki ju povezuje iz muzikala Veronika Deseniška. [caption id="attachment_51295" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Bunderla[/caption] Fantom iz opere in stoječe ovacije Za veliki finale je Eva prihranila Fantoma iz opere in svoje dolgo glasbeno potovanje pripeljala do vrhunca. Ob zaključku je Evo občinstvo nagradilo z dolgim bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami. Toda publika je ni želela spustiti z odra. Z aplavzom jo je priklicala nazaj, Eva pa je za konec postregla še z dvema glasbenima bonbončkoma. S Klemnom Torkarjem sta zapela Time to Say Goodbye, večer pa sklenila s skladbo Prijatelja za vedno. "Vtisi so izjemni. Nabito polno Poletno gledališče Studenec, stoječe ovacije občinstva, izjemen Policijski orkester, in edinstveni glasbeni gostje - zame je bil to sanjski večer, ko sem res lahko izrazila kdo sem," je svoje vtise takoj po koncertu strnila Eva. Vsi, brez izjeme, pa ji želimo, da bi ji glasilke služile še dolgo. "Želim ji še naprej obilo glasovnega zdravja, no ne samo glasovnega, ampak tudi psihičnega in fizičnega, ter da bi med temi tremi še naprej vozila en lep slalom," ji je Klemen Torkar namenil kot popotnico za naslednjih 20 let. [caption id="attachment_51307" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Torkar[/caption] Jubilejni koncert je bil prerez Evine poti in dokaz njene izjemne glasbene širine. Z vrhunsko interpretacijo, močnim glasom in odrsko prezenco je navduševala od prve do zadnje skladbe ter dokazala, zakaj je v 20 letih našla pot do src številnih poslušalcev. [caption id="attachment_51300" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nepozaben koncert Eve Černe Avbelj.[/caption] [caption id="attachment_51306" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Černe Avbelj in Klemen Torkar[/caption] [caption id="attachment_51299" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nepozaben koncert Eve Černe Avbelj.[/caption] The post Eva Černe Avbelj navdušila do solz: po 20 letih kariere stoječe ovacije appeared first on Evrovizija.com .
petek, 4. september
Po sedmih letih nazaj na Evrovizijo? Madžarska dobila posebno ponudbo
Se Madžarska po večletni odsotnosti vrača na evrovizijski oder? Možnost očitno obstaja, vendar sodelovanje na Pesmi Evrovizije 2027 v Burgasu še ni potrjeno. Madžarski javni servis je sporočil, da se je njegovo začasno vodstvo z organizatorji tekmovanja že pogovarjalo o morebitni vrnitvi. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja madžarskega javnega servisa András Horváth je organizatorjem pojasnil, da je sodelovanje na Evroviziji strateška odločitev, ki jo mora sprejeti dokončno vodstvo javnega servisa, ki je trenutno sredi obsežne reorganizacije. [caption id="attachment_16466" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Andres Putting / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC 2014: András Kállay Saunders (5. mesto)[/caption] Madžarski javni servis je v pogovorih z organizatorji Pesmi Evrovizije dosegel občutno znižanje prijavnine in podaljšanje roka za odločitev do 7. decembra 2026. Organizatorji naj bi si vrnitve Madžarske želeli, vendar sodelovanje še ni potrjeno. Pred dokončno odločitvijo ga mora najprej odobriti Neodvisni svet javnega servisa, nato pa bo končno besedo imelo novo stalno vodstvo madžarske radiotelevizije. Nižja prijavnina in več časa Pogovori so Madžarski prinesli dve pomembni ugodnosti. Organizatorji so pristali na občutno znižanje prijavnine za sodelovanje, Madžarski pa so omogočili tudi podaljšanje roka za odločitev vse do 7. decembra 2026. Šele takrat bo tako dokončno jasno, ali bo med sodelujočimi državami v Burgasu tudi Madžarska, s tem pa naj bi bilo v začetku decembra bolj jasno tudi končno število sodelujočih držav na Evroviziji 2027. To pa še ne pomeni, da je vrnitev dogovorjena. Pred dokončno odločitvijo mora sodelovanje najprej odobriti neodvisni svet madžarskega javnega servisa (Független Közmédia Testület), nato pa bo končno odločitev sprejelo novo stalno vodstvo javnega servisa. Madžarska je na Pesmi Evrovizije nazadnje sodelovala leta 2019, ko jo je v Tel Avivu zastopal Joci Pápai s skladbo Az én apám. Če bo decembrska odločitev pozitivna, bi se tako na evrovizijski oder vrnila po sedmih letih odsotnosti. https://www.youtube.com/watch?v=IpVr0pBLfI4&list=RDIpVr0pBLfI4&start_radio=1 The post Po sedmih letih nazaj na Evrovizijo? Madžarska dobila posebno ponudbo appeared first on Evrovizija.com .
Kam je Veter odnesel Gregorja Ravnika? Nova pesem skriva precej osebno zgodbo
Gregor Ravnik lovi zadnje trenutke poletja. V novi skladbi Veter se obrača k trenutku, ki ga živimo zdaj, in skozi prispodobo vetra pripoveduje o življenju, prepuščanju, slovesih in odločitvah, ki jih včasih razumemo šele pozneje. Pesem spremlja videospot, posnet na slovenski obali, Ravnika pa že 11. septembra čaka tudi koncert v Poletnem gledališču Studenec. Po skladbah, v katerih je poslušalce v zadnjem obdobju vodil skozi osebne spomine, domačnost ter zgodbe, ki jih nosimo globoko v sebi, Gregor Ravnik z Vetrom odpira nekoliko drugačno poglavje. Če je bila njegova glasba pogosto obrnjena nazaj – k otroštvu, ulicam, ljudem in trenutkom, ki so ga oblikovali –, je nova skladba predvsem pesem sedanjega trenutka. [caption id="attachment_51277" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gregor Ravnik v novi skladbi Veter.[/caption] Veter kot prispodoba življenja Navdih za besedilo je prišel spontano, potem ko je bila glasba že napisana. »Ideja se je pojavila kar sama in zdelo se mi je, da bi se veter lahko zelo dobro ujemal z glasbo, ki je bila najprej napisana. Veter je včasih res zelo podoben življenju. Na trenutke te malo premetava, kdaj te odnese v pravo smer, včasih pa ne piha tako močno. Iz tega občutka je nastala tudi nova skladba.« Veter v pesmi tako ni zgolj naravni pojav, temveč prispodoba nečesa, česar ne moremo povsem nadzorovati. »Lahko pa se mu prepustimo. Včasih te odnese stran od nečesa, za kar si mislil, da si želiš, in šele kasneje ugotoviš, da si moral pravzaprav iti drugam. Lahko je nekakšna prispodoba življenja. Ne veš vedno, kam te bo odnesel, lahko pa se odločiš, kako boš jadral z njim.« Ravnik zase pravi, da je kombinacija človeka, ki stvari dobro premisli, in nekoga, ki se zna v pravem trenutku preprosto prepustiti. »Pri pomembnih stvareh znam zelo dolgo razmišljati in analizirati, se pa kdaj zgodi, da pride trenutek, ko preprosto veš. In takrat grem in se prepustim. Mislim, da sem se skozi leta naučil tudi tega, da ni treba vsega popolnoma razumeti, da narediš korak.« Besedilo za Veter je Ravnik napisal sam. Med verzi o bližini in iskanju mu je še posebej ljub stavek: »Da te najdem v tišini, ki edina naju res pozna.« »Mogoče je včasih lažje najti drug drugega brez besed in res je, da lahko tišina pove več kot tisoč besed. A se moramo znati dobro poslušati,« pravi. Španski pridih in zvok Mediterana Veter nosi tudi nežen španski oziroma mediteranski pridih. Pomembno vlogo pri tem ima kitara Marka Hrvatina, Ravnik pa priznava, da njegova naklonjenost Španiji ni naključna. »Ima neko posebno energijo, toplino, temperament, glasbo, ljudi, način življenja … Mislim, da se nekaj tega čuti tudi v melodiji. Želel sem, da skladba nosi tudi ta občutek.« Če bi moral izbirati med burjo in maestralom, bi brez razmišljanja izbral slednjega. »Tudi Slika z morja ga opeva. Prinaša namreč svežino, a te ne odpihne z obale.« Videospot so posneli v Bernardinu Videospot za skladbo je nastal na slovenski obali, v Bernardinu. Ekipa Friends Production ga je zasnovala preprosto, osrednjo simboliko vetra pa so prenesli tudi v gib. Ob Ravniku in Marku Hrvatinu s kitaro v videospotu nastopa plesalka Giovanna Gabriela Klarič, katere plesni gibi ponazarjajo veter. »Snemali smo z ekipo, s katero sodelujem že kar nekaj časa, zato so s plesalko zelo dobro ponazorili ta veter, ki ga skozi pesem iščemo in po katerem hrepenimo.« O slovesih: »Nekatere stvari moraš tudi izpustiti« Čeprav skladba zveni lahkotno in poletno, se v njej skriva tudi nekaj nostalgije. Ravnik priznava, da mu slovesa niso vedno lahka. »Nisem ravno človek, ki bi z lahkoto rekel 'adijo' in šel naprej. Sploh, če mi je nekaj veliko pomenilo. Znam se vračati, premlevati, razmišljati, kaj bi lahko bilo drugače. Ampak mislim, da se tudi učim, da nekaterih stvari ne moreš zadržati. Nekatere stvari moraš tudi izpustiti.« Veter zato zanj ni pesem o dokončnem slovesu, temveč o trenutku tik pred njim – o času, ko nekaj še traja, čeprav vemo, da se počasi končuje. [caption id="attachment_51278" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gregor Ravnik v novi skladbi Veter.[/caption] Odločitev za glasbo je bila eden ključnih trenutkov Ravnik se je tudi sam že znašel v položaju, ko se je moral prepustiti »vetru« in šele pozneje razumel, kam ga je odnesel. Med najpomembnejšimi takšnimi trenutki izpostavlja odločitev, da se popolnoma posveti glasbeni karieri. »Tisti veter Melodij morja in sonca mi je dal največ moči in sem se mu popolnoma prepustil, za kar sem mu seveda zelo hvaležen.« Tudi odločitev, ki se niso vse izšle po pričakovanjih, danes ne vidi več kot napak. »Verjetno se vsak človek kdaj opeče. V določenih situacijah sem zelo trmast, a za njimi trdno stojim. Bil sem v odnosih in situacijah, kjer sem verjel, da je nekaj prav, pa se je kasneje pokazalo drugače. Ampak danes na to ne gledam kot na napake. To so nauki. Življenje te vedno znova uči, in tako skušam tudi gledati na stvari.« Veter je nastal z dolgoletno ekipo Čeprav se Ravnik vse pogosteje podpisuje pod besedila svojih skladb, ostaja pri glasbenem ustvarjanju zvest sodelavcem, ki ga spremljajo že dlje časa. »Pri meni je vedno pomembno, da skladba ni samo moja. Veter je nastajal skupaj z ekipo, ki me zelo dobro pozna in s katero sodelujem že od samega začetka. Pri glasbi sta sodelovala Marko Hrvatin in Mitja Bobič, kot producent se je ponovno izkazal Miro Buljan.« Njegov trenutni fokus ostajata nova skladba in koncertni projekti. Božični album, ki si ga po njegovih besedah želijo številni poslušalci, letos še ne bo dokončan. »Veter je nova skladba in trenutno je moj fokus predvsem na njej in na koncertnih projektih. Božični album pa … letos še ne bo končan, je pa seveda v mojih mislih.« [caption id="attachment_51279" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gregor Ravnik v novi skladbi Veter.[/caption] 11. septembra se vrača v Studenec Eden njegovih naslednjih večjih nastopov bo 11. septembra v Poletnem gledališču Studenec, ki ima zanj posebno mesto. Prav tam so se pred dvema letoma začele njegove večje koncertne zgodbe. »Studenec je zame nekaj posebnega, ker ima prostor povsem svojo energijo, pa tudi zato, ker mi je to prizorišče zelo domače. Pripravljamo koncert, v katerem bo veliko avtorske glasbe, gostov in nekaj presenečenj. Želim, da ljudje ne pridejo samo na koncert, ampak da se za nekaj ur prepustijo glasbi in večeru. In ker je vstopnic ostalo res samo še nekaj, bi rekel samo še to: če še razmišljate, pridite.« Tudi Studenec je zanj povezan s spomini. »Takšni odri imajo poseben spomin, občutek, ki ostane. In lepo je, ko te veter odnese nazaj v trenutke, ko si začel sanjati o tem, kar danes živiš.« Z novo skladbo Gregor Ravnik tako ne govori le o zadnjih poletnih dneh. Veter uporablja kot prispodobo trenutkov, odločitev in slovesov, ki jih ne moremo vedno nadzorovati. Včasih nam, kot pravi sam, ne preostane drugega, kot da se jim prepustimo. The post Kam je Veter odnesel Gregorja Ravnika? Nova pesem skriva precej osebno zgodbo appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 2. september
Aleja Sky novo šolsko leto odprla z Nipkejem
Na prvi šolski dan je bil v naši najsodobnejši nakupovalni destinaciji že tradicionalno izjemen vrvež s številnimi presenečenji za prvošolčke. Vrhunec dneva je bil koncert slovenskega hip hop veterana Nipkeja s spremljevalno zasedbo The Nipples, ki so najmlajšim s številnimi hiti popestrili začetek šolskega leta. [caption id="attachment_51289" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Janez Štrukelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nipke & the Nipples[/caption] Prihaja Društvo mrtvih pesnikov Prihodnji teden, v torek, 8. septembra, ob 20. uri na Alejo Sky prihaja Društvo mrtvih pesnikov s posebnim akustičnim programom, ki bo predstavljal vrhunec in hkrati čudovit zaključek letošnje sezone brezplačnih after-work koncertov nad mestom. [caption id="attachment_51288" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Fotografika: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Društvo mrtvih pesnikov[/caption] Prav tako v torek, 8. septembra, se v Planet Lollipop vračajo družinski zajtrki. Vsak drugi torek v mesecu med 10. in 12. uro bo namenjen družinam z otroki do četrtega leta starosti, ki jih ob prijetnem druženju čakajo čaj, kava, rogljički in sveže sadje. Kaj pa padel? Po poletnih počitnicah je čas tudi za vrnitev k redni rekreaciji. Na ALEJI SKY lahko s prijatelji ali sodelavci odigrate partijo padela na treh sodobnih igriščih z razgledom na mesto in tako delovni dan zaključite nekoliko bolj aktivno. Padel je odlična izbira tako za izkušene igralce kot za vse, ki bi se s tem vse bolj priljubljenim športom radi šele spoznali. V igri na ALEJI SKY lahko uživate vse dni v tednu, tudi ob nedeljah vse do 21. ure. The post Aleja Sky novo šolsko leto odprla z Nipkejem appeared first on Evrovizija.com .
Veliki preobrat na Splitskem festivalu: Adijo, tekmovanje
Priljubljeni Splitski festival , ki je nekoč veljal za enega največjih in najbolj prepoznavnih glasbenih festivalov v regiji, se tudi letos vrača na legendarne Prokurative, vendar v povsem drugačni podobi. Festival, ki tradicionalno poteka julija, podobno kot naše Melodije morja in sonca , bo letos nekoliko pozneje – od 4. do 6. septembra 2026. Organizacijo festivala so namreč prevzele nove sile, Hrvatski dom Split in Turistična skupnost mesta Split, z njimi pa prihaja tudi povsem nov koncept. Splitski festival tako letos obrača nov list, saj klasičnega tekmovalnega večera z novimi skladbami , kakršnega smo poznali desetletja, ne bo več . Nov koncept, nova podoba Splitski festival z letošnjo izvedbo vstopa v novo obdobje. Poleg tega, da se iz tradicionalnega poletnega termina seli na začetek septembra, opušča tudi tekmovalni format. Namesto izbora novih festivalskih skladb bodo Prokurative tri večere gostile tri vsebinsko in glasbeno različne zgodbe. Organizacijo letošnjega festivala je prevzel Hrvatski dom Split, ki želi nekoč izjemno priljubljeni glasbeni znamki vdahniti novo življenje. Kot pojasnjujejo organizatorji, želijo bogato festivalsko dediščino povezati s sodobnejšimi umetniškimi pristopi, gledališko produkcijo in mednarodnimi glasbenimi imeni. Odločitev za spremembo koncepta je povezana tudi s spremembami v glasbeni industriji. V času digitalnih platform in neposrednega stika izvajalcev z občinstvom naj bi klasično festivalsko tekmovanje izgubljalo nekdanjo vlogo. Novi Splitski festival zato ne želi biti zgolj tekmovanje za najboljšo skladbo, ampak celovito glasbeno-scensko doživetje. Ključna novost je ta, da se opušča tekmovalni format, sam festival pa se po novem predstavlja kot celovit glasbeno-scenski dogodek, ki bo razdeljen na tri tematsko zasnovane večere. [caption id="attachment_6408" align="alignnone" width="800"] [media-credit name="Foto: Pixabay" align="none" width="800"] [/media-credit] Splitski festival se odvija na znamenitem trgu Prokurative.[/caption] V več kot šestih desetletjih festivalske zgodovine je bilo izvedenih več kot 940 skladb najpomembnejših hrvaških avtorjev, ki so jih prepevala številna velika imena tamkajšnje glasbene scene. Leta 1967 se je festival preselil na Prokurative, ki so še danes njegov prepoznavni dom. https://www.youtube.com/watch?v=ZbfVDtxHQ0Y&list=RDZbfVDtxHQ0Y&start_radio=1 Trije glasbeni večeri 4. september 2026 – Nocturno Prvi večer bo posvečen legendarnemu avtorju Zdenku Runjiću, čigar pesmi so zaznamovale Split in ostajajo pomemben del njegove glasbene zgodovine. Njegove najbolj znane skladbe bodo zazvenele v novih, sodobnih aranžmajih Jazz orkestra HRT pod taktirko Mirona Hauserja. Obeta se večer dobro znanih melodij v preobleki, kakršne doslej še nismo slišali. 5. september 2026 – Muzikal Galeb i ja Drugi festivalski večer prinaša krstno izvedbo dalmatinskega jukebox muzikala Galeb i ja . Libreto in režijo podpisuje Ivan Leo Lemo, muzikal pa temelji na pesmih, katerih besedila so napisali Tomislav Zuppa, Jakša Fiamengo in Momčilo Popadić. S tem produkcijskim korakom festival prvič vstopa v svet gledališke forme, kjer znane pesmi postajajo del odrske pripovedi in dobivajo nov pomen. 6. september 2026 – Anna Oxa Za veliki zaključek bo na Prokurativah nastopila ena najprepoznavnejših italijanskih vokalnih umetnic Anna Oxa. Karizmatična pevka, znana po izjemni interpretaciji in izraziti odrski prezenci, bo tridnevno festivalsko dogajanje sklenila s samostojnim koncertom. Za organizacijo festivala 2026 je predvidenih 220.000 evrov, na voljo bo 1300 sedežev, vstopnice pa so že v prodaji. Cene posameznih vstopnic pa znašajo od 30 do 40 evrov. Konec neke festivalske dobe Prav opustitev tekmovanja novih skladb je zagotovo največja sprememba letošnjega Splitskega festivala. Prokurative so desetletja predstavljale enega najpomembnejših odrov zabavne glasbe v regiji, na katerem so se rojevale pesmi, ki so pozneje postale zimzelene uspešnice. Toda leto 2026 prinaša drugačno zgodbo. Namesto novih skladb, festivalskih nagrad in boja za zmago bodo v ospredju glasbena dediščina, gledališče in veliki koncertni večeri. Ali bo nova formula Splitskemu festivalu prinesla novo življenje ali pa bo občinstvo pogrešalo dobro staro tekmovanje, bodo pokazale septembrske Prokurative. The post Veliki preobrat na Splitskem festivalu: Adijo, tekmovanje appeared first on Evrovizija.com .
torek, 1. september
Avstralija ostaja zvesta Evroviziji: SBS potrdil nastop v Burgasu
Avstralija ostaja del evrovizijske družine. Televizija SBS je ob predstavitvi svojega programa za leto 2027 potrdila, da bo država sodelovala tudi na 71. Pesmi Evrovizije, ki jo bo maja prihodnje leto gostil Burgas. Kdo bo nasledil letošnjo predstavnico Delto Goodrem in odpotoval v Bolgarijo, za zdaj še ni znano. SBS je Evrovizijo uvrstil med svoje največje televizijske dogodke prihodnjega leta, ob tem pa že zastavil vprašanje, kdo bo Avstralijo zastopal leta 2027. Televizija načina izbora izvajalca in skladbe za zdaj še ni razkrila. Potrditev prihaja na samem začetku nove evrovizijske sezone in po enem najuspešnejših avstralskih nastopov v zgodovini tekmovanja. Odlična Delta Goodrem Avstralijo je maja na Dunaju zastopala Delta Goodrem s skladbo Eclipse. Ena najbolj prepoznavnih avstralskih pevk je v velikem finalu osvojila četrto mesto, kar je drugi najboljši rezultat Avstralije, odkar se je pridružila tekmovanju. Višje je segla le Dami Im, ki je leta 2016 v Stockholmu s skladbo Sound of Silence osvojila drugo mesto. Ob prvem avstralskem nastopu leta 2015 je bil Guy Sebastian s skladbo Tonight Again peti. Uspeh Delte Goodrem je Evroviziji prinesel tudi precej večjo pozornost avstralskega občinstva. https://www.youtube.com/watch?v=QMm2aqdsrOU&list=RDQMm2aqdsrOU&start_radio=1 Več kot 3,27 milijona Avstralcev SBS je ob potrditvi Evrovizije 2027 posebej izpostavil letošnjo gledanost. Evrovizijske prenose televizije je leta 2026 doseglo več kot 3,27 milijona Avstralcev. Pri številki je pomembna podrobnost: ne gre za število gledalcev enega samega prenosa oziroma finala, temveč za skupni televizijski doseg neposrednih in večernih prenosov treh evrovizijskih večerov na SBS. V primerjavi z letom 2025 se je skupni televizijski doseg povečal za kar 45,2 odstotka. Prek spletne platforme SBS On Demand so evrovizijske vsebine dosegle še 538.000 uporabnikov. Posebej dobro se je odrezal veliki finale. Neposredni prenos, ki ga Avstralci zaradi časovne razlike spremljajo v zgodnjih jutranjih urah, je dosegel 1,21 milijona gledalcev. Neposredni prenos drugega polfinala je dosegel 444.000, prvega pa 263.000 gledalcev. Vodja razvedrilnega programa SBS Joseph Maxwell je po letošnjem tekmovanju poudaril, da je nastop Delte Goodrem pripomogel k občutni rasti gledanosti in evrovizijske prenose SBS popeljal na novo raven. Kdo bo nasledil Delto? Prav zato bo zanimivo spremljati, kako se bo SBS lotil izbire za Burgas. Televizija ob potrditvi sodelovanja ni razkrila niti načina izbora niti časovnice. Za zdaj tako ni znano, ali bo avstralskega predstavnika ponovno izbrala interno ali pa bi se lahko vrnil nacionalni izbor Eurovision – Australia Decides. Delta Goodrem je bila za Dunaj izbrana interno, SBS pa je njeno ime skupaj s skladbo Eclipse razkril marca 2026. Odločitev televizije bo še posebej zanimiva zaradi letošnjega uspeha. Interni izbor je Avstraliji prinesel četrto mesto in najboljši rezultat po desetih letih, zato bi se SBS lahko odločil, da uspešnega recepta ne bo spreminjal. Za zdaj pa televizija svojih načrtov ni razkrila. SBS prenaša ESC že od leta 1983 Čeprav Avstralija geografsko leži daleč od Evrope, njena povezanost z Evrovizijo sega precej dlje od prvega tekmovalnega nastopa. SBS je začel Pesem Evrovizije avstralskemu občinstvu prenašati že leta 1983. V naslednjih desetletjih je tekmovanje v Avstraliji dobilo zvesto občinstvo, televizija pa je postopoma postala ena najbolj prepoznavnih neevropskih partneric Evrovizije. Prav dolgoletna priljubljenost tekmovanja je nazadnje odprla vrata tudi dejanskemu sodelovanju. Avstralija je na Pesmi Evrovizije prvič tekmovala leta 2015 na Dunaju, ko je tekmovanje praznovalo 60-letnico. EBU in takratna gostiteljska televizija ORF sta avstralsko televizijo SBS povabila kot posebno gostjo, predvsem zaradi njene več kot tridesetletne povezanosti z Evrovizijo in velike priljubljenosti tekmovanja med Avstralci. Prvi avstralski predstavnik je postal Guy Sebastian, ki je s skladbo Tonight Again v velikem finalu osvojil odlično peto mesto. Avstraliji se leta 2015 zaradi posebnega statusa ni bilo treba uvrstiti skozi polfinale, temveč je bila neposredno uvrščena v finale. Takrat je bilo sodelovanje zamišljeno kot enkratna izjema ob 60-letnici Evrovizije. Zgodba pa se ni končala na Dunaju. Avstralija je bila povabljena tudi naslednje leto, nato pa je postala stalnica tekmovanja. Njen največji uspeh ostaja drugo mesto Dami Im leta 2016. https://www.youtube.com/watch?v=5ymFX91HwM0 The post Avstralija ostaja zvesta Evroviziji: SBS potrdil nastop v Burgasu appeared first on Evrovizija.com .
KiKi: Ne verjamem v apolitično umetnost
Najprej je nastala KiKi . Potem so prišle pesmi. Nato vprašanja. Takšna, ki se dotaknejo vojn, neenakosti, kulture, človekove odgovornosti in sveta, kakršnega puščamo za seboj. Uveljavljena kantavtorica pripada generaciji ustvarjalcev, ki glasbo razumejo kot obliko dialoga. Njen glas nosi poezijo, družbeni komentar in občutek skupnosti. V pogovoru razkriva, kako je anonimni družinski vzdevek postal umetniška identiteta, zakaj verjame v moč kulture in empatije ter zakaj med vsemi temami, ki zaznamujejo današnji čas, še vedno najde prostor za upanje. KiKi Vaše umetniško ime je KiKi, hkrati pa vas mnogi dojemajo kot nekakšen sodoben glas ljudskega izročila. Kje se pravzaprav srečata Laetitia in KiKi? Je vzdevek maska, zaščita ali morda bolj resnična različica vas same? KiKi je bil sprva vzdevek, pod katerim me je poznala samo moja ožja družina, ne pa moji prijatelji, vrstniki in znanci, kar mi je dalo anonimnost, ko sem si prvič naredila profil na YouTubu in se poimenovala Kikiwritings. Ko sem v času covida prvič začela javno objavljati svoje pesmi, sem si želela vsega dobrega, kar pride z anonimnim ustvarjanjem na internetu – kreativna svoboda pred popolnimi neznanci, brez oči na meni, brez obsojanja drugih. V resnici pa sem se tudi bala negativnega odziva. Ob teh prvih pesmih, kot je bila recimo Punčka iz papirja, sem si želela eskapizma in možnosti, da lahko začnem od začetka. Trajalo je nekaj časa, preden sem sama pri sebi ugotovila, da prejemanje kritik in komentarjev sploh ni tako hudo in da se bom komu vedno zdela slaba ali nezanimiva – in da s tem tudi ni nič narobe. Sploh konstruktivna kritika se mi zdi čisto koristna zadeva, sovražni komentarji pa povedo vse o komentatorju samem in nič o meni ali mojem delu. Tako da se je moja maska KiKi postopoma iz moje zaščite prelevila v moj alter ego, skozi katerega se zdaj lažje izražam, brez teže identitete in spominov, ki jih prinaša ime Laetitia. https://www.youtube.com/watch?v=HJF2znziXNU&list=RDHJF2znziXNU&start_radio=1 Mrtvaški ples V pesmi Mrtvaški ples slišimo vrstico: »Naj mislijo, da jih kaznuje bog, čeprav bila sem jaz.« Se vam zdi, da danes podnebne spremembe, vojne in revščino prepogosto razumemo kot usodo ali božjo kazen, namesto da bi priznali, da smo jih kot družba soustvarili sami? Absolutno! Mrtvaški ples sem napisala, ko sem premlevala dejstvo, da lahko preko nečesa čisto banalnega, kot recimo tega, da si kupujem oblačila, soustvarjam katastrofalne razmere, v katerih živijo ljudje, tudi otroci, ki ta oblačila ustvarjajo – in da tukaj ne gre za njihovo usodo, ampak za moje početje, ki je popolnoma odvisno od mene. Ta pesem služi kot opomnik sami sebi, da ne pozabim na to nasilje iz ozadja in naj tega ne ignoriram. Zato tudi besedilo: »Vse bom pozabila, bom potrkala na les.« In čeprav so za vse te naštete grozote – vojne, revščina, podnebne spremembe – krive predvsem korporacije in vojni dobičkarji, proti katerim imamo potrošniki manj moči, hkrati verjamem tudi, da ima vsak posameznik možnost vpliva na to, kam gre njegov denar. In tako smo lahko bolj aktivni ali vsaj ne podpiramo grozot, ki jih velesile zadajajo našim sosednjim ljudstvom in našemu okolju. Živimo v delu sveta, kjer so polne trgovine samoumevne, medtem ko drugje ljudje nosijo posledice našega načina življenja. Ali lahko glasba po vašem mnenju še vedno prebuja vest? Ali pa smo postali preveč navajeni kriz, da bi nas zares ganile? Zavedam se, da živim v obilju, tako informacijskem kot materialnem, zato v moji glavi včasih ni prostora za opazovanje sveta in vseh njegovih krivic. Najbrž smo vsi v tem delu sveta preobremenjeni s količino dražljajev, reklam, produktov in drobnarij, ki jih prejemamo na dnevni bazi, in to nas lahko vodi v apatijo. Poleg tega pa smo opremljeni z najboljšimi strojčki za odvračanje pozornosti na svetu, s telefoni, kar zagotovo ne pomaga pri apatiji. A kljub temu sem pri sebi opazila, da pri poslušanju glasbe, gledanju filmov, plesa in drugih oblik umetnosti še vedno nisem apatična. Da me stvari ganejo, premaknejo, da čutim, razmišljam, to so vtisi, ki jih ne pozabiš takoj. In preko tega sem pogosto prišla tudi do globlje spremembe v svojem razmišljanju ali obnašanju, zato tudi kot poslušalka ali gledalka, ne le ustvarjalka, iskreno verjamem v moč empatije in umetnosti. https://www.youtube.com/watch?v=HJF2znziXNU&list=RDHJF2znziXNU&start_radio=1 O nastopu na Emi Pesem O-ou! je mnoge nagovorila kot kritika družbenih neenakosti. Imate občutek, da bogastvo danes ne pomeni več le imeti veliko, ampak tudi možnost, da ne vidiš stisk drugih? V pesmi O-ou! se veliko ukvarjam z idejo tega, da kot nastopajoča na EMI na nek način sodelujem pri umivanju krvavih rok Evrovizije. V verzu »zapri oči, pozabi na druge ljudi« v zameno za nastop na tekmovanju, ki mi bo kljub svoji spornosti prinesel slavo, zavržem svoje moralne vrednote. Verz »svet tako je lep, ko si bogat in slep« je v resnici sarkastičen in pomeni, da se svet zdi zelo lep in pravičen nekomu, ki si zatiska oči pred krivičnostjo svojih dejanj, zato preprosto nadaljuje s svojim delom za denar. Na EMI 2025 ste osvojili 4. mesto. Kaj je za umetnika večji uspeh: visoka uvrstitev ali občutek, da si ostal zvest sporočilu, tudi če ni najbolj všečno ali komercialno? EMA je na ljubljanski alternativni sceni, iz katere prihajam, velika priložnost za mnoge mlade glasbenike, da se pokažemo Sloveniji. Tudi jaz sem se prijavila na EMO s končnim ciljem, da me sliši več Slovencev in Slovenk, ker se mi zdi ta cilj veliko bolj dostopen od vrtoglavih idej o nastopu pred celo Evropo in posledično celim svetom. Takoj ko smo tekmovalci izvedeli, da sta med nami tudi July Jones in Klemen Slakonja, nam je bilo jasno, da imata onadva ta drugi cilj in se bosta zanj tudi borila, kar je bilo pravzaprav super, ker je ostalim odvzelo pritisk. Ker mi je bil sam nastop že cilj, me iskreno končno ocenjevanje niti ni ganilo. Lahko bi bila četrta ali pa dvanajsta po vrsti, zame je bil že nastop na EMI velik uspeh. Sigurno mi več pomeni to, da imam občutek, da je bil moj glas slišan in moje sporočilo prejeto, in seveda sem zelo vesela, da je takrat veliko poslušalcev prvič odkrilo mojo glasbo, kar je velik privilegij. Pesem Evrovizije Evrovizija se rada predstavlja kot prostor odprtosti in sprejemanja različnosti, hkrati pa jo pogosto spremljajo politične polemike. Je po vašem mnenju umetnost sploh lahko politično nevtralna ali je že samo dejstvo, da stopiš na oder, politična izjava? Evrovizija mi je bila vedno všeč ne samo zaradi svoje pestrosti in pisanosti, ampak tudi zato oziroma ravno zato, ker se mi zdi kvirovska reprezentacija, politika odprtosti in sprejemanja različnosti zelo politična in tudi stvar namerne odločitve. Ko sem bila mlajša, se mi je vedno zdelo, da ima Evrovizija jasno vizijo, ki je zelo sovpadala z mojimi idejami o utopični, demokratični, raznoliki in pravični Evropi. A reakcija Evrovizije na najnovejši izraelski napad na Gazo leta 2023 mi je spremenil celotno idejo o tem tekmovanju. Pred očmi celotnega sveta se je razkrilo, kako Izrael bombardira gosto poseljena območja, kjer so živeli otroci, družine, običajni ljudje v Gazi. Evrovizija pa se je postavila na stran napadalcev, sebe označila za apolitično in vsakega, ki se s tem ni strinjal, označila za antisemita. Grozno. Sama ne verjamem v apolitično umetnost. Mislim, da vsaka pesem, ki jo napišem, tudi če govori o ljubezni, smrti, minljivosti ali prijateljstvu, vsebuje moj pogled na svet in moje vrednote. Ne glede na to, ali se tega zavedam ali ne. Bili ste pobudnica in organizatorka dobrodelnega koncerta En dva svetova za Gazo. Kje vidite mejo med umetnikom in aktivistom? Ali ima glasbenik v času velikih humanitarnih kriz tudi moralno odgovornost, da javno zavzame stališče? Ravno zaradi tega občutka moralne odgovornosti, da javno zavzamem protivojno stališče, sem od leta 2024 vsako leto organizirala koncert En dva svetova za Palestino v Kinu Šiška. In vsako leto sem zaradi odziva videla, da je to nekaj, kar se tiče vseh ljudi. Aktivizma ne vidim kot nekaj, kar je nujno povezano z umetnostjo, ampak je veliko bolj univerzalno in ni omejeno na poklic. Pri nas, ki imamo malo večjo platformo gledanosti, pa seveda pride dodatna odgovornost. Zato se mi zdi pomembno, da imamo vsi jasna stališča glede tega, da smo proti vojni, proti izkoriščanju in da spoštujemo človekove pravice. https://www.youtube.com/watch?v=vnkq07_j-TY&list=RDvnkq07_j-TY&start_radio=1 Povej V pesmi Povej odpirate vprašanja časa, neskončnosti in različnih dimenzij. Če bi lahko za pet minut stopili iz običajnega toka časa in pogledali človeštvo od zunaj, kaj mislite, da bi nas najbolj presenetilo pri nas samih? Sigurno bi nas najbolj presenetilo to, kako zelo podobni smo si z ljudmi, ki so obstajali nekoč, in ljudmi, ki to še bodo. Mislim, da je bil človek v vsakem času in v vseh okoliščinah vedno le človek. In to se mi zdi lepo. Iskreno verjamem, da imam veliko skupnega z dekletom, ki je tukaj živelo pred tri tisočimi leti, tudi če se to sprva zdi nemogoče. Slovenija se trenutno sooča z omejitvami oziroma prilagoditvami financiranja kulture zaradi proračunskih usklajevanj. Kaj nam pove družba, ki najprej krči sredstva za kulturo? Je kultura strošek ali dolgoročna naložba v sposobnost kritičnega mišljenja? Zelo me boli, ko vidim, koliko Slovencem in Slovenkam je popolnoma vseeno za slovenske filme, glasbo, ples, teater, poezijo. Tudi ta ideja, da mora umetnik stradati in biti depresiven in reven, da bo imel dovolj izkušenj, iz katerih bo lahko ustvarjal, se mi zdi zelo zastarela in trapasta. Mislim, da se ljudje ne zavedajo, da se bo od kulturnikov šlo še naprej – v privatizacijo šolstva in privatizacijo zdravstva. In da bomo na koncu vsi na slabšem. Kulture seveda ne vidim kot strošek, ampak kot dolgoročno naložbo v sposobnost kritičnega mišljenja in še več, zmožnost čustvovanja, empatije, drugačnega načina razmišljanja. To, da se nekomu celotna kulturna produkcija v Sloveniji zdi brez veze, ne bi smel biti povod za to, da se vsem kulturnikom vzame sredstva za projekte, sploh pa za tiste, ki so v veliki večini že narejeni. Jaz recimo redkokdaj gledam kakšno športno prireditev, če jih sploh gledam. In poznam tudi veliko ljudi, ki ne spremljajo in ne gledajo športa. To pa ne pomeni, da bom zato rekla, da je šport brez pomena za našo družbo in bi zato ukinila vse prihodke, štipendije in plače slovenskim športnikom. To se mi zdi popolnoma zgrešeno razmišljanje. Upa na boljšo prihodnost Ste vegetarijanka, v svojih pesmih pa pogosto raziskujete odnose med človekom, naravo in družbo. Vas vodi predvsem etika, duhovnost ali nekaj tretjega? In ob vsem, kar se danes dogaja v svetu: ste optimistka? Pravzaprav ne vem, kako bi opisala, kar me vodi – mogoče gre za intuicijo, moj notranji občutek, česa si želim več videti v svetu, česa pa manj. Nisem spiritualna oseba na način, da bi verjela v boga in hodila v cerkev – sem bolj agnostična, a vseeno verjamem v moč umetnosti, moč narave in v človekovo sposobnost, da vpliva na svoje okolje in se spremeni. Kljub temu, da dnevno vidim grozljive razmere, ki jih naš pohlep ustvarja v svetu, recimo v Kongu, v Palestini, v Sudanu, vseeno vidim, kako podobni smo si ljudje med sabo in kako velika večina ljudi v resnici samo želi živeti v miru. Kljub vsemu imamo več skupnega, kar nas združuje, tudi če nas kdaj hočejo prepričati, da to ni res. Zato sebe označujem kot optimistko in iskreno upam na boljšo prihodnost, ki pa si jo bomo morali aktivno ustvarjati sami. The post KiKi: Ne verjamem v apolitično umetnost appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 30. avgust
Pet držav je bojkotiralo Evrovizijo: se bo katera vrnila leta 2027?
Nova evrovizijska sezona se 1. septembra 2026 začenja z enim največjih odprtih vprašanj: ali se bo v Burgas vrnila katera od petih držav, ki so zaradi sodelovanja Izraela bojkotirale Pesem Evrovizije 2026? Odgovor za zdaj ni posebej spodbuden. Nobena izmed peterice še ni uradno potrdila nastopa na Evroviziji 2027, dokončno pa ni mogoče odpisati niti ene – celo Nizozemske ne . Tekmovanje na Dunaju so maja 2026 izpustile Španija, Irska, Nizozemska, Islandija in Slovenija. Vseh pet nacionalnih radiotelevizij je kot osrednji razlog navedlo sodelovanje Izraela v času vojne v Gazi, humanitarno katastrofo ter dvome o političnem vplivanju na tekmovanje in glasovanje. Bojkot ni bil enak Njihov bojkot pa ni bil povsem enak. Španija, Irska in Slovenija niso poslale svojih predstavnikov niti niso prenašale tekmovanja, medtem ko sta Islandija in Nizozemska Evrovizijo kljub odsotnosti svojih tekmovalcev predvajali gledalcem. Na Nizozemskem sta prenose za NPO pripravila NOS in NTR, na Islandiji pa jih je zagotovil RÚV. Evropska radiodifuzna zveza je po umiku peterice sporočila, da njihove odločitve spoštuje in da ostaja z vsemi radiotelevizijami v stiku. Direktor Pesmi Evrovizije Martin Green je decembra 2025 izrazil upanje, da se bodo čim prej vrnile. Osem mesecev pozneje je jasno, da ta pot ne bo preprosta. [caption id="attachment_51120" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: Evrovizija.com / UI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Se bo bojkot petih držav nadaljeval? /Grafika: UI[/caption] Nizozemski AVROTROS je že rekel ne Evroviziji 2027, Španija ostaja na strani bojkota, Irska, Islandija in Slovenija pa odločitve še niso sprejele. Nova pravila niso rešila spora EBU je 12. avgusta 2026 predstavil več sprememb pravil, ki bodo veljale na Evroviziji 202 7. Med drugim je določil, da zmagovalna radiotelevizija ne bo smela gostiti naslednjega tekmovanja, če oboroženi konflikt, občutljive geopolitične razmere ali druge okoliščine resno vplivajo na varnost oziroma stabilnost države in njene neposredne okolice. Toda nova določba ureja le pravico do gostiteljstva, ne pa tudi pravice do sodelovanja. Država, ki je vpletena v oboroženi konflikt, lahko še vedno tekmuje, ob morebitni zmagi pa bi EBU gostiteljstvo prenesel na drugo radiotelevizijo. Prav v tem je jedro nadaljnjega spora. Kritične televizije so zahtevale jasno merilo, po katerem bi EBU presojal tudi sodelovanje držav, vpletenih v vojaške konflikte. Namesto tega so dobile pravilo, ki rešuje predvsem vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi takšna država zmagala. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Izraelska radiotelevizija KAN je medtem že napovedala sodelovanje na Evroviziji 2027. Predstavnika bo znova izbrala skupaj s komercialno televizijo Keshet 12 v oddaji HaKokhav HaBa. Izrael torej pripravlja svoj nastop v Burgasu, čeprav bo dokončni seznam sodelujočih radiotelevizij EBU potrdil pozneje. AVROTROS znova zaprl vrata Najodločnejšo potezo je za zdaj – pred začetkom nove evrovizijske sezone – naredil nizozemski AVROTROS, ki je 24. avgusta uradno sporočil, da leta 2027 ne bo sodeloval , saj Evrovizije zaradi vpliva geopolitičnih napetosti ne more več obravnavati kot nevtralnega dogodka. AVROTROS je poudaril, da je od EBU zahteval pregledna pravila za sodelovanje držav, vpletenih v vojaške konflikte, vendar zadnje spremembe po njegovi oceni ne vzbujajo dovolj zaupanja, da bi bilo neodvisno in nevtralno okolje tekmovanja znova vzpostavljeno. Omenil je tudi nadaljevanje humanitarnega trpljenja v Gazi in omejevanje svobode medijev. »Pesem Evrovizije je nastala, da bi povezovala ljudi in države. Toda mednarodnega konflikta, ki vse močneje vpliva na tekmovanje, ni več mogoče zanikati. Evrovizija je postala prizorišče razdeljenosti,« je odločitev pojasnil generalni direktor AVROTROS Taco Zimmerman. Toda to še ne pomeni nujno, da je Nizozemska dokončno rekla ne. AVROTROS je odločitev o morebitnem sodelovanju prepustil krovni organizaciji nizozemske javne radiotelevizije NPO, ki bi lahko k projektu pritegnila drugega javnega izdajatelja. Tudi EBU je potrdil, da bo z NPO nadaljeval pogovore o možnosti, da bi nizozemsko delegacijo prevzela druga javna televizija. Možnosti za takšen razplet se za zdaj zdijo omejene. KRO-NCRV in PowNed sta že sporočila, da ju prevzem Evrovizije ne zanima, Omroep MAX ni posebej navdušen, NOS pa meni, da je za komentar še prezgodaj. NPO za zdaj pravi le, da bo položaj preučil. [caption id="attachment_47917" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Avrotros" align="none" width="1000"] [/media-credit] Avrotros je rekel Evroviziji ne.[/caption] Španija vztraja pri bojkotu Španija, ki je bila leta 2026 prva članica velike peterice z odločitvijo za umik, prav tako še ni napovedala vrnitve. RTVE je 24. avgusta sporočila, da tudi pred naslednjo izvedbo tekmovanja ostaja pri podpori bojkotu. Španska radiotelevizija ob tem še ni objavila novega samostojnega sklepa upravnega odbora, ki bi se izrecno nanašal na Evrovizijo 2027. Sklep, sprejet septembra 2025, je določal, da Španija na Dunaju ne bo sodelovala niti tekmovanja prenašala, če bo nastopil Izrael. Pod sedanjimi pogoji je španska vrnitev zato zelo malo verjetna. Stališče RTVE ostaja nespremenjeno, toda za Evrovizijo 2027 upravni odbor še ni sprejel novega sklepa, ki bi izrecno določal odpoved nastopa v Burgasu. Medtem se nadaljuje Benidorm Fest. RTVE je za izvedbo leta 2027 prejela približno 900 skladb, toda festival se je po španskem umiku od Evrovizije vzpostavil kot samostojen glasbeni projekt. Njegova izvedba zato še ne pomeni, da bo zmagovalec odpotoval tudi v Bolgarijo. Irska bo odločila pozneje Tudi irski RTÉ še ni sprejel dokončne odločitve. Po objavi novih pravil EBU je 24. avgusta sporočil, da se je z njimi seznanil in da bo o sodelovanju na Evroviziji 2027 odločil pravočasno. RTÉ je bil pred Dunajem eden najodločnejših kritikov sodelovanja Izraela. Generalni direktor Kevin Bakhurst je opozarjal na izgubo življenj v Gazi, humanitarno krizo, smrt novinarjev in omejevanje njihovega dela. Televizija leta 2026 ni sodelovala niti tekmovanja ni prenašala. Po oceni irskega evrovizijskega podkasta Éirevision je vrnitev malo verjetna, saj se okoliščine, zaradi katerih se je RTÉ umaknil, niso bistveno spremenile. Za zdaj torej velja: Irska se še ni vrnila, novega bojkota pa prav tako še ni uradno razglasila. Islandija še brez odločitve Na Islandiji bo odločilen upravni odbor RÚV. Njegov predsednik Stefán Jón Hafstein je 24. avgusta potrdil, da o sodelovanju na Evroviziji 2027 še niso odločali. Islandija se je peterici bojkotnic pridružila nekaj dni pozneje kot preostale štiri države. RÚV je decembra 2025 pojasnil, da pomisleki, ki jih je naslovil na EBU, niso bili ustrezno razrešeni. Kljub temu je maja 2026 prenašal oba polfinala in veliki finale. Takšna odločitev je pomenila, da je islandsko občinstvo ohranilo stik s tekmovanjem, čeprav svojega predstavnika ni imelo. Prav zato se zdi položaj Islandije nekoliko bolj odprt kot pri Španiji ali Irski. Toda v tem trenutku ni uradne podlage ne za napoved vrnitve ne za nadaljevanje bojkota. [caption id="attachment_49517" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Stavba RTV Slovenija[/caption] Se Slovenija vrača? Kaj bo storila RTV SLO? Med državami, ki so izpustile dunajsko Evrovizijo, je bila tudi Slovenija. RTV Slovenija se je za umik odločila po decembrski generalni skupščini EBU, na kateri ni bilo neposrednega glasovanja o sodelovanju Izraela. Članice so potrdile sveženj sprememb pravil, s čimer je Izraelu ostala odprta pot do nadaljnjega sodelovanja. Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je takrat poudarila, da Slovenije na Evroviziji 2026 ne bo tudi »v imenu 20.000 otrok, ki so umrli v Gazi«. RTV Slovenija ni zavrnila le sodelovanja, temveč tudi televizijski prenos. Televizija Slovenija je namesto evrovizijskih večerov pripravila programski sklop Glasovi Palestine s palestinskimi dokumentarnimi in igranimi filmi. Slovenski umik je sprožil precej odzivov gledalcev . Iz poročila Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je razvidno, da je bila večina kritična. Del gledalcev je opozarjal, da Evrovizijo razume kot glasbeni in kulturni dogodek ter da bi jim moral javni servis ne glede na politično odločitev omogočiti spremljanje tekmovanja. RTV Slovenija je prejela tudi nekaj pohval gledalcev, ki so bojkot razumeli kot moralno in družbeno odgovorno potezo. Brez novega ultimata Položaj pred Evrovizijo 2027 je vendarle nekoliko drugačen kot leto prej. RTV Slovenija je pred dunajskim tekmovanjem večkrat jasno sporočila, da ob sodelovanju Izraela ne bo nastopila. Takšnega pogoja za Burgas do zdaj ni ponovila. Natalija Gorščak je aprila 2026 v pogovoru za BBC-jev evrovizijski podkast pojasnila , da RTV sodelovanje presoja iz leta v leto. Takrat je dopustila tudi možnost vrnitve leta 2027, če bi se razmere razvile v smeri, ki bi jo RTV ocenila kot ustrezno. »Bomo videli, ali bo letos vse potekalo v redu. Morda se prihodnje leto vrnemo,« je povedala. Ob tem je poudarila, da bo RTV spremljala tudi odzive svojega občinstva. To je pomembna razlika: slovenski umik ni bil predstavljen kot večletni ali trajni bojkot. RTV Slovenija sodelovanja za zdaj ni potrdila, vendar ga tudi ni zavrnila. [caption id="attachment_42762" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Predsednica uprave RTV SLO Natalija Gorščak.[/caption] Odgovor bo prinesel PPN 2027 RTV Slovenija je maja pojasnila, da bo odločitev o Evroviziji 2027 sprejela pravočasno. V preteklih letih je sodelovanje praviloma potrjevala jeseni, končna odločitev pa bo predvidoma sprejeta ob obravnavi programsko-poslovnega načrta za leto 2027. O sodelovanju bo tako odločal Svet RTV Slovenija ob presoji programskih prednostnih nalog in finančnih zmožnosti zavoda. Avgustovska neopredeljenost zato sama po sebi ni nič nenavadnega. Nova evrovizijska sezona se uradno začne šele 1. septembra, dokončni seznam sodelujočih držav pa bo EBU objavil pozneje. Za zdaj ni potrjena niti Ema 2027. RTV Slovenija ni objavila razpisa, prav tako še ni znano, na kakšen način bi izbrala predstavnika, če bi se Slovenija vrnila. Je pa odgovorni urednik Razvedrilnega programa Televizije Slovenija Mario Galunič v programu dela za obdobje 2025–2028 Emo izpostavil kot pomembno televizijsko znamko in prednostni način izbire slovenskega evrovizijskega predstavnika. Ob morebitni vrnitvi Slovenije bi bila zato ponovna izvedba Eme najbolj logična možnost, nikakor pa še ni potrjena. Vse pomembnejše postaja vprašanje denarja Na slovensko odločitev bi lahko letos precej bolj kot leto prej vplivale finance. RTV Slovenija je razkrila, da so variabilni stroški nastopa na Evroviziji 2025 znašali 191.513 evrov, Ema 2025 pa še 133.581 evrov. Skupni neposredni stroški obeh projektov so tako presegli 325.000 evrov. RTV Slovenija se že dalj časa spoprijema z omejenimi finančnimi možnostmi, zato bo morala pred morebitno vrnitvijo presoditi, ali si lahko privošči tako nacionalni izbor kot nastop v Bolgariji. Po neuradnih informacijah vprašanje sodelovanja ni več povezano predvsem s političnimi oziroma etičnimi razlogi, temveč vse bolj s finančnimi zmožnostmi. RTV Slovenija uradno ni sporočila, da bi bile finance razlog za morebitno novo odsotnost. Prav tako še ni sprejela odločitve, da Eme ali slovenskega nastopa ne bo. Finance bodo pomemben dejavnik pri pripravi programsko-poslovnega načrta za leto 2027, vendar ne pomenijo že sprejetega sklepa. [caption id="attachment_51197" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV Slovenija še ni podala svoje odločitve.[/caption] Odločilna bo jesen O morebitni vrnitvi Slovenije na Evrovizijo 2027 bo RTV Slovenija odločala v času pomembnih razprav o svojem financiranju in upravljanju. Državni zbor je 28. avgusta razpisal posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka, ki predstavlja glavni vir prihodkov javnega zavoda. Referendum sam po sebi ne bo neposredno spremenil sistema financiranja, bo pa pokazal politično in javno razpoloženje glede prihodnosti RTV Slovenija. Obenem so v ospredju tudi predlogi sprememb zakona o RTV Slovenija, ki posegajo v ureditev vodenja zavoda. Noben od teh postopkov neposredno ne odloča o Emi ali Evroviziji, vendar lahko vpliva na finančni in upravljavski okvir, v katerem bo Svet RTV Slovenija sprejemal programsko-poslovni načrt za leto 2027. Prav zato bo odločitev o morebitnem evrovizijskem nastopu težko ločiti od širšega vprašanja, koliko prostora bo imel javni zavod za dražje razvedrilne projekte. Pred začetkom nove evrovizijske sezone 2027 je mogoče zanesljivo zapisati le to: od petih držav, ki so bojkotirale Evrovizijo 2026, vrnitve v Burgas ni potrdila še nobena. Nizozemski AVROTROS je že napovedal nesodelovanje, Španija vztraja pri bojkotu, Irska, Islandija in Slovenija pa končno odločitev še tehtajo. [poll id="129"] The post Pet držav je bojkotiralo Evrovizijo: se bo katera vrnila leta 2027? appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 29. avgust
Kako bomo maja prišli v Burgas? Evrovizija spreminja letalske povezave
Ko bo Burgas maja prihodnje leto gostil Pesem Evrovizije 2027, bo eno ključnih vprašanj, kako bo črnomorsko mesto sprejelo več deset tisoč obiskovalcev iz Evrope in sveta. Burgas ima mednarodno letališče z močnim poletnim prometom, toda maj je šele začetek turistične sezone. Prav zato letalske družbe zaradi Evrovizije že prilagajajo svoje načrte. Vozni red še nastaja Celotnega seznama neposrednih povezav z Burgasom za maj 2027 še ni. Letališče Burgas je pojasnilo, da letalske družbe šele pripravljajo poletni vozni red 2027, zato bodo nove linije in dodatne frekvence objavljene postopoma. Za primerjavo: Burgas je letos neposredno povezan z več kot 70 mednarodnimi destinacijami, vendar vseh teh povezav ne moremo avtomatično pričakovati že maja prihodnje leto. Upravljavec letališča Fraport Twin Star Airport Management medtem vodi pogovore z letalskimi družbami o dodatnih povezavah za čas Evrovizije. [caption id="attachment_51225" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: burgas-airport.bg / UI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Letališče Burgas sporoča ...[/caption] Z Dunaja že 8. maja Za slovenske obiskovalce je trenutno najzanimivejša povezava z Dunajem. Austrian Airlines bo sezonske neposredne lete Dunaj–Burgas začel že 8. maja, tri dni pred prvim evrovizijskim polfinalom. Zgodnejši začetek je neposredno povezan z Evrovizijo, saj se Evrovizija uradno začenja v nedeljo, 9. maja 2027. Dunaj je pomemben tudi kot veliko evropsko vozlišče, saj bo prek njega mogoče z enim prestopanjem priti v Burgas iz številnih evropskih in drugih svetovnih mest. Okrepljena povezava prek Sofije Pomembna vstopna točka bo tudi bolgarska prestolnica. Bulgaria Air bo med 2. in 19. majem 2027 med Sofijo in Burgasom izvajala do dva leta dnevno. Ob običajnih večernih letih bodo pred tekmovanjem dodali popoldanske povezave, po finalu pa tudi jutranje lete iz Burgasa. Vozni red je prilagojen tako, da bo omogočal lažje prestopanje z mednarodnih letov v Sofiji. Dodatni majski leti so že v prodaji. [caption id="attachment_50889" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: Evrovizija.com / UI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sofija se bo povezala z Burgasom.[/caption] Več letov tudi iz Velike Britanije Svoje načrte je zaradi Evrovizije prilagodil tudi Jet2.com, ki bo maja povečal število letov v Burgas iz Birminghama, Manchestra, Glasgowa in z letališča East Midlands. Prevoznik bo imel v poletnem programu 2027 skupno enajst povezav z Burgasom, vendar to ne pomeni enajstih novih evrovizijskih linij. Za zdaj je potrjeno povečanje frekvenc s štirih omenjenih britanskih letališč, natančno število dodatnih letov pa še ni objavljeno. Letališče širitve ne potrebuje Fraport zagotavlja, da je letališče pripravljeno na povečan promet. V največjih konicah lahko sprejme približno 50.000 potnikov dnevno, zato posebna velika infrastrukturna širitev zaradi Evrovizije trenutno ni predvidena. Organizatorji poleg Burgasa v prometni koncept vključujejo tudi letališča v Sofiji, Varni, Plovdivu in Istanbulu, vendar to ne pomeni, da bodo med temi mesti in Burgasom vzpostavljene neposredne letalske povezave. Gre za dodatne mednarodne vstopne točke, od koder bodo organizirane nadaljnje prometne povezave proti Burgasu. [caption id="attachment_51208" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: BNT / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Burgas[/caption] Kaj je torej že znano? Za evrovizijski termin imamo tako trenutno tri konkretne premike: Bulgaria Air krepi povezavo Sofija–Burgas, Austrian Airlines bo lete z Dunaja začel že 8. maja, Jet2 pa povečuje število majskih letov iz štirih britanskih mest. To še zdaleč ni končna slika. Letališče Burgas napoveduje, da bodo prevozniki nove povezave in dodatne frekvence objavljali postopoma. Šele v prihodnjih mesecih bo zato postalo jasno, iz katerih evropskih mest bo mogoče maja neposredno poleteti v evrovizijski Burgas. The post Kako bomo maja prišli v Burgas? Evrovizija spreminja letalske povezave appeared first on Evrovizija.com .
petek, 28. avgust
Ohrid Fest: Alya Elouissi navdušila in osvojila nagrado
Slovensko-alžirska pevka in kantavtorica Alya Elouissi je na festivalu Ohrid Fest – Ohridski trubaduri 2026 nastopila kot edina slovenska predstavnica. Na mednarodnem večeru 33. izvedbe tega tradicionalnega glasbenega festivala v Ohridu je predstavila svojo novo avtorsko pesem v slovenščini Midva sva, za katero je napisala glasbo in besedilo. Za produkcijo je poskrbel priznani britanski producent Ian Barter, ki je v svoji karieri sodeloval z vrsto uveljavljenih britanskih in mednarodnih izvajalcev. Ob koncu festivala je Alya prejela nagrado za najboljšo avdioprodukcijo. Edina Slovenka na Ohridfestu Ni prvič, da Alya Elouissi Slovenijo predstavlja kot edina slovenska izvajalka na mednarodnem festivalu. Leta 2025 je kot edina slovenska predstavnica nastopila tudi na festivalu Biser Jadrana v Tivtu v Črni gori, kjer je na Regionalnem večeru kot finalistka izvedla svojo avtorsko skladbo V srcu Jadrana. »Zelo sem vesela in počaščena, da lahko Slovenijo znova zastopam z avtorsko pesmijo v slovenščini. Čeprav živim in ustvarjam med različnimi kulturami in jeziki, mi je slovenski jezik kot avtorici izjemno pomemben. Kot umetnica se čutim tudi kot ambasadorka slovenskega jezika, predvsem skozi glasbo, zato mi je v posebno čast, da lahko slovenski jezik ponesem tudi na mednarodne odre.« [caption id="attachment_51261" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Snežka Kuralt" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alya Elouissi[/caption] Letošnji Ohrid Fest – Ohridski Trubaduri je potekal 26. in 27. avgusta na znamenitem prizorišču Dolni Saraj ob Ohridskem jezeru. Festival, ki je letos praznoval že 33. izvedbo, tradicionalno povezuje makedonsko in širšo balkansko glasbeno sceno ter na oder pripelje izvajalce iz različnih držav. Pesem, ki je štiri leta čakala na pravi trenutek Pesem Midva sva ima za Alyo posebno zgodbo. Angleška različica pesmi je nastala že pred približno štirimi leti, vendar je vse do danes ostala neizdana. »Angleška različica te pesmi je nastala že pred štirimi leti in je še vedno neizdana. Preprosto še ni nastopil pravi trenutek. Letos pa sem si zaželela, da pesem dobi tudi slovensko različico, zato sem jo junija napisala, posnela in prijavila na Ohrid Fest 2026.« Pesem je nastala kot lahkotna, energična in romantična zgodba o dveh ljudeh, ki se srečata v posebnem trenutku, se prepustita plesu in občutku, da sta za nekaj časa pobegnila od vsakdanjih skrbi. V besedilu se prepletajo motivi noči, plesa, sonca, spominov in občutka, da je ljubezenska zgodba prišla nepričakovano – kot nekaj, kar je »padlo dol z neba«. »Midva sva je izrazito plesna, energična in romantična pesem, vendar v sebi nosi tudi toplo nostalgijo. In je seveda resnična zgodba.« https://youtu.be/K143zXdX4eQ?si=qKKXGc64w9LsnHjC The post Ohrid Fest: Alya Elouissi navdušila in osvojila nagrado appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 24. avgust
Kanada razkrila, kako bo izbrala svojega predstavnika za Burgas
Kanada bo leta 2027 prvič sodelovala na Pesmi Evrovizije , zato že išče izvajalca, ki jo bo kot prvi zastopal na evrovizijskem odru. CBC/Radio-Canada bo najprej izbrala izvajalca, šele nato bo zanj nastala skladba, pri končni izbiri predstavnika pa bodo sodelovali tudi Kanadčani. Najprej bodo izbrali izvajalca Kanada se je torej odločila za nekoliko drugačen način izbora. Namesto da bi iskali že pripravljeno kombinacijo izvajalca in skladbe, bodo najprej poiskali pevca oziroma glasbenika, za katerega bodo ocenili, da je primeren za veliki evrovizijski oder. Izbrani predstavnik bo nato pri pripravi prve kanadske evrovizijske skladbe in odrskega nastopa sodeloval z uveljavljenimi glasbenimi ustvarjalci. CBC/Radio-Canada je k prijavi povabil zainteresirane kanadske izvajalce in njihove zastopnike. Prijave bodo zbirali od ponedeljka, 31. avgusta, do srede, 9. septembra, vsi pogoji sodelovanja pa bodo objavljeni na posebni spletni strani. Besedo bodo dobili tudi gledalci Po koncu prijav bo CBC/Radio-Canada izbral finaliste, pri čemer želijo zajeti raznolikost kanadske glasbene scene. Kdo se bo uvrstil v ožji izbor, bo znano jeseni. Takrat bodo na vrsto prišli tudi gledalci. Na spletu bodo objavili predstavitvene posnetke finalistov, Kanadčani pa bodo lahko glasovali za svojega favorita. Toda zmagovalca ne bo določilo zgolj občinstvo. Rezultat spletnega glasovanja bodo združili z oceno strokovne žirije iz glasbene industrije. Tako bodo dobili izvajalca, ki bo leta 2027 kot prvi v zgodovini zastopal Kanado na Pesmi Evrovizije. [caption id="attachment_50599" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Grafika: Evrovizija.com / UI" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kanada bo, kot kaže, nastopila na ESC 2027.[/caption] Ne iščejo začetnika Iz razpisnih pogojev je zanimivo še nekaj: Kanada za svoj prvi evrovizijski nastop išče izvajalca, ki je velikih odrov že vajen. Izvršni podpredsednik CBC Doug Smith je ob začetku izbora poudaril, da želijo najti karizmatičnega izvajalca, ki si želi zastopati svojo državo in že ima izkušnje z nastopanjem pred številčnim občinstvom. »Pesem Evrovizije je največji glasbeni oder na svetu, zato vabimo izvajalce iz vse Kanade, da se nam pridružijo na tej izjemni poti. Iščemo karizmatičnega izvajalca, ki si iskreno želi zastopati Kanado in je že dokazal, da zna navdušiti veliko občinstvo v živo – bodisi z izjemnim glasom, prepričljivim nastopom ali povsem samosvojim umetniškim izrazom,« je povedal Smith. Kanada bo na Pesmi Evrovizije prvič nastopila maja 2027 v Burgasu v Bolgariji. Kdo bo dobil priložnost, da državo prvi popelje na evrovizijski oder, bo tako znano po končanem izboru. The post Kanada razkrila, kako bo izbrala svojega predstavnika za Burgas appeared first on Evrovizija.com .
Boleča odločitev Nizozemcev: Zelo smo si želeli, da bi bili prihodnje leto zraven!
Nizozemski AVROTROS je sporočil, da na Pesmi Evrovizije 2027 ne bo sodeloval. Odločitev utemeljuje z razmerami na Bližnjem vzhodu in oceno, da Evrovizija ob sodelovanju države, vpletene v obsežen vojaški konflikt, ne more več veljati za nevtralno. Toda s tem zgodbe o Nizozemski še ni konec: AVROTROS je odgovornost za sodelovanje predal nazaj NPO, ki bo odločila, kako naprej. AVROTROS je v obsežni izjavi pojasnil, da geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu po njegovi oceni vse močneje vplivajo na Pesem Evrovizije in povzročajo globoke delitve. Nizozemski izdajatelj je v zadnjem letu Evropsko radiodifuzno zvezo (EBU) pozival, naj določi jasna in pregledna pravila za sodelovanje držav, ki so vpletene v vojaške konflikte. Nedavno napovedane spremembe EBU za AVROTROS niso bile dovolj. [caption id="attachment_45513" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett (EBU)" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nizozemska na ESC 2025 (Claude – C’est La Vie).[/caption] AVROTROS: Evrovizija ni več nevtralna AVROTROS z napovedanimi spremembami EBU ni zadovoljen, saj po njihovem mnenju ne zagotavljajo neodvisnosti in nevtralnosti Pesmi Evrovizije. Zato so sklenili, da sodelovanje na tekmovanju ni več skladno z vrednotami izdajatelja, med katerimi izpostavljajo zanesljivost, neodvisnost in človečnost. V svoji odločitvi se AVROTROS neposredno sklicuje tudi na hudo humanitarno trpljenje v Gazi in omejevanje svobode medijev. Po njihovih besedah je vse to v zadnjih letih prispevalo k vse večjim delitvam okoli največjega evropskega glasbenega tekmovanja. Kot primere teh delitev AVROTROS izpostavlja pet držav, ki se niso odločile za sodelovanje leta 2026, nekdanje evrovizijske zmagovalce, ki so vrnili svoje trofeje, ter več kot tisoč glasbenikov in kulturnih ustvarjalcev, ki so v odprtem pismu EBU pozvali k ukrepanju. AVROTROS je prvi izdajatelj, ki je bojkotiral Evrovizijo 2026. Zdaj je uradno potrdil, da tudi na Evroviziji 2027 ne bo sodeloval. RÚV (Islandija), RTÉ (Irska), RTV SLO (Slovenija) in RTVE (Španija) svojih odločitev glede sodelovanja leta 2027 še niso sporočili. Kaj AVROTROS zahteva od EBU? V središču spora je vprašanje pravil. AVROTROS meni, da mora obstajati jasen okvir, po katerem EBU presoja sodelovanje držav, vpletenih v vojaške konflikte. Nizozemci se sprašujejo, v katerih okoliščinah je takšno sodelovanje še združljivo z nevtralnim značajem Pesmi Evrovizije in kdaj ni več. Po njihovih besedah še vedno ni jasno, na kakšni podlagi EBU sprejema takšne odločitve. »Evrovizija je postala platforma za razdor« Generalni direktor AVROTROS-a Taco Zimmerman ob odločitvi ni skrival razočaranja. »Pesem Evrovizije je bila prvotno ustanovljena, da bi povezovala ljudi in države. Ni mogoče zanikati, da mednarodni konflikti vse bolj vplivajo na tekmovanje in spodkopavajo njegov nevtralni značaj. Pesem Evrovizije je zato postala platforma za razdor,« je sporočil Zimmerman. Poudaril je, da bo AVROTROS kot javni izdajatelj ostal zvest svojim vrednotam, četudi to pomeni umik z dogodka, ki mu veliko pomeni. »To je boleče, saj bi si zelo želeli, da bi bili prihodnje leto znova del tekmovanja,« je še dodal. [caption id="attachment_40544" align="alignnone" width="1000"] [media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nizozemska 2024: Joost Klein - Europapa[/caption] Toda ali se je Nizozemska res umaknila? Tu se skriva pomembna podrobnost odločitve. AVROTROS je o svojem umiku obvestil NPO in odgovornost za nizozemsko sodelovanje na Pesmi Evrovizije vrnil nizozemski javni radioteleviziji. NPO bo zdaj odločila, kako bo Nizozemska nadaljevala zgodbo z Evrovizijo leta 2027. To pomeni, da izjava AVROTROS-a sama po sebi še ne pomeni dokončne odpovedi nizozemskega nastopa. Potrjuje pa nekaj drugega: AVROTROS pod sedanjimi pogoji na Pesmi Evrovizije 2027 ne namerava sodelovati. Naslednja poteza je zdaj v rokah NPO. AVROTROS je o svoji odločitvi obvestil NPO, krovno organizacijo nizozemske javne radiotelevizije, v okviru katere deluje več javnih izdajateljev. Med njimi je tudi AVROTROS, ki je zdaj odgovornost za sodelovanje na Evroviziji vrnil NPO. To pomeni, da bi lahko evrovizijski projekt prevzel kateri od drugih nizozemskih javnih izdajateljev in tako omogočil nadaljnje sodelovanje Nizozemske. Omroep MAX je sicer že sporočil, da te vloge ne namerava prevzeti. The post Boleča odločitev Nizozemcev: Zelo smo si želeli, da bi bili prihodnje leto zraven! appeared first on Evrovizija.com .