Vir: Evrovizija.com
četrtek, 20. november
Aleja vabi na edinstven kulinarični vikend
Tradicionalna blagovna znamka Pubec, ki združuje štajerske vinarje in njihova vrhunska vina, bo letos znova razvajala obiskovalce Aleje. Na osrednjem prireditvenem prostoru bodo lahko obiskovalci v petek, 21. novembra od 17. ure dalje okušali najžlahtnejše pridelke štajerskih vinarjev. Uživali bodo lahko v skrbno izbranih mladih vinih ter okusnih domačih dobrotah z njihovih kmetij v sproščenem vzdušju in zvokih harmonike. ( Opomba : Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! ) Tradicionalni slovenski zajtrk V Aleji bodo ob zaključku tedna slovenske hrane v soboto, 22. novembra ob 10. uri pripravili slovenski tradicionalni zajtrk, kjer bo v središču pozornosti kulinarično bogastvo lokalne pridelave hrane in slovenskega podeželja. Pričakujejo vas z domačimi medom in jabolki, kruhom iz lokalne moke, svežim mlekom ter maslom iz slovenskih mlekarn. [caption id="attachment_47695" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Aleja vabi na tradicionalni slovenski zajtrk.[/caption] Prižig prazničnih luči V naši najmodernejši nakupovalni destinaciji se je praznična sezona že začela s prižigom prazničnih luči, ki so jim tudi letos dodali posebno nagradno igro. V njej lahko z nakupom prazničnih daril za svoje najdražje prehitite t.i. črni petek (Black Friday). Z vsakim nakupom nad 30 evrov v katerikoli trgovini ali lokalu v Aleji lahko obiskovalci sodelujejo v veliki nagradni igri in se potegujejo za nagrade v skupni vrednosti 2.000 evrov. Nagradna igra bo potekala vse do sobote, 29. novembra, letake za sodelovanje pa lahko obiskovalci najdejo v vseh prodajalnah in lokalih ter na info točki Aleje. Obiskovalci lahko sodelujejo v nagradni igri in se potegujejo za nagrade v skupni vrednosti 2.000 evrov Pismo za lepši dan V igralnici Planet Lollipop bodo še vse do konca novembra ustvarjali toplino in nasmehe s kampanjo Majhno pismo lahko prinese veliko sreče . Otroci bodo na posebnih delavnicah pisali pisma, izdelovali voščilnice ter risali risbice za starostnike. S tem se pridružujejo čudoviti akciji Pismo za lepši dan, ki jo organizira youngCaritas. The post Aleja vabi na edinstven kulinarični vikend appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 19. november
Alex Volasko doživel nočno moro zaradi prevelikih pričakovanj
Alex Volasko , ki ga slovenska javnost pozna po uspešnicah, kot so Zvezdogleda, Če pomlad nikoli več ne pride, Življenja pomen, Zatišje tik pred izdajo novega, že petega studijskega albuma, izdaja nov singel Ognjemet, s katerim odpira novo poglavje v svojem ustvarjanju. [caption id="attachment_47690" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rok Deželak" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alex Volasko[/caption] Vrnitev k živahnim, bendovskim koreninam Z novim projektom se Alex Volasko vrača k svojim bolj energičnim, bendovskim koreninam, kjer se čuti pristnost žive izvedbe, svežino spontanosti in močan občutek skupinske energije. Po prejšnjem, introspektivnem albumu Zvezdogleda, ki je raziskoval zvezdne poti, notranji svet in duhovno refleksijo, je Ognjemet njegov povratek k zemeljskosti – med ljudi, odnose in realne čustvene izzive. V besedilu skladbe Ognjemet na pristen in rahlo satiričen način opisuje nočno moro prevelikih pričakovanj v odnosih, ki lahko uničijo še tako trdno vez. Ne glede na to, ali gre za ljubezensko ali prijateljsko razmerje – ko pričakovanja presežejo realnost, slej ko prej pride do razočaranja in čustvene eksplozije. "Včasih je bolje reči hvala in nasvidenje, preden odnosi postanejo prava emocionalna detonacija," pravi Alex s hudomušnim nasmehom. [caption id="attachment_47692" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rok Deželak" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alex Volasko[/caption] "Sam se vedno navdušujem med iskrami, saj lahko ravno one najmočneje prižgejo luč sredi temne noči. Kdor ne spoštuje iskre, si ognjemeta ne zasluži. Ognjemet je prispodoba za nekaj nadnaravnega, prekrasnega, a kratkotrajnega in nekontroliranega – pa še zelo se lahko opečeš. Če obdržiš iskrice, pa boš celo življenje lahko užival v njihovi lepoti." Alex Volasko Videozgodba Zgodba pesmi Ognjemet je v videospotu predstavljena skozi karting dirko, metaforo nenehne "bitke med spoloma", kjer se oba protagonista borita za prevlado, a se na koncu zavedata, da je resnična zmaga v spoštovanju in ravnotežju. Režijo je prevzel Perica Rai, eden najvidnejših slovenskih režiserjev zadnjih let, podpisan tudi pod uspešni film Pa tako lep dan je bil s Katarino Čas v glavni vlogi. V glavni vlogi spota se pojavita Katalina Simonič, prva spremljevalka Miss Universe 2025, in Mattia Rutar, znan iz šova Kmetija ter kot nekdanji kandidat za Mister Slovenije. Ducat novih skladb Na novem Alexovem albumu Ognjemet, že petem v njegovi karieri, bo 12 novih skladb, slogovno zelo raznolikih, a povezanih s skupno nitjo – bendovskim zvokom, sodobno produkcijo in besedili, ki se poigravajo s človekovo notranjostjo, odnosi, generacijskimi izzivi ter trenutnimi družbenimi napetostmi. Alex s tem projektom napoveduje najbolj energičen, iskren in suveren album doslej – pravi ognjemet emocij, zvoka in navdiha. [caption id="attachment_47691" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Rok Deželak" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alex Volasko[/caption] The post Alex Volasko doživel nočno moro zaradi prevelikih pričakovanj appeared first on Evrovizija.com .
torek, 18. november
Podrobnosti o evrovizijskih vstopnicah za Dunaj bodo znane 24. novembra 2025
Kot kaže smo vse bližje tistemu dnevu, ko se bo začel nakup najbolj zaželenega za vsako glasbeno tekmovanje, to so vstopnice. Avstrijska ORF sporoča, da bodo podrobne informacije o prodaji ESC vstopnic in registraciji objavljene v ponedeljek, 24. novembra. To posledično pomeni, da je bolj kot ne že znana oziroma izbrana scenografija odra in postavitev v dvorani Stadthalle, kjer bo 12., 14. in 16. maja ESC izbor. Preko 100.000 obiskovalcev Devet razprodanih evrovizijskih šovov s 100.000 obiskovalci - to je bila zgodba o uspehu, o kateri je poročal ORF po tekmovanju za Pesem Evrovizije 2015, ki je prav tako potekalo na Dunaju. Izkušnje vsako leto kažejo, da je zanimanje za evrovizijske vstopnice ogromno. "Zato je potrebno zagotoviti reguliran, pošten in varen postopek prodaje vstopnic. Zaradi tega bo uporabljen preizkušen večstopenjski sistem prodaje vstopnic - podoben tistim, ki se uporabljajo na drugih večjih dogodkih," sporočajo iz ORF. [caption id="attachment_15855" align="alignnone" width="856"][media-credit name="Foto: Wikipedia" align="none" width="856"] [/media-credit] Evrovizija se bo odvila v dvorani Stadthalle.[/caption] Najprej registracija Prodaja evrovizijskih vstopnic se bo začela s prvo fazo - registracijo, v kateri se bodo morali oboževalci oziroma vsi zainteresirani prijaviti, da jim bo odobren kasnejši nakup vstopnic za ogled Evrovizije 2026. "Cilj registracije je zagotoviti pošten dostop do vstopnic in preprečiti »nakupe z boti« ali komercialno preprodajo. Le tisti, ki sledijo uradnemu postopku, so lahko prepričani, da bodo kupili veljavne vstopnice in se izognili lažnim spletnim mestom," so še sporočili iz ORF. ORF načrtuje, da bo v prodaji približno 90.000 vstopnic. Prijave se bodo odprle 24. novembra na spletnih straneh EBU in ORF. Vstopnice za tri glavne predstave (dva predizbora in finale) in generalke (3x po dve generalki) bodo na voljo za nakup šele v drugi oziroma zadnji fazi prodaje. The post Podrobnosti o evrovizijskih vstopnicah za Dunaj bodo znane 24. novembra 2025 appeared first on Evrovizija.com .
Avstrija napoveduje za ESC 2026 rekordno število sodelujočih držav
Priprave na jubiljeno Pesem Evrovizije 2026, ki se bo odvila 12., 14. in 16. maja 2026 na Dunaju so v polnem teku. Avstrijska radiotelevizija (ORF), ki je organizator tega največjega glasbenega tekmovanja, kljub varčevalnim ukrepom napoveduje izjemen šov in rekorde, predvsem po številu sodelujočih držav. 175 dni Vsaj tako je bilo slišati na novinarski konferenci, kjer so 175 dni pred prvim predizborom spregovorili o aktivnostih v povezavi z Evrovizijo, med drugim o prodaji ESC vstopnic , evrovizijskih razglednicah , pa tudi o iskanju prostovljcev, ki so del vsakega tekmovanja. Teh bodo za ESC 2026 potrebovali okrog 800. [caption id="attachment_46863" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dunaj bo gostil jubilejno Evrovizijo.[/caption] Največ držav je bilo leta 2018 Kot poročajo avstrijski mediji in ORF, je generalni direktor ORF Roland Weißmann na novinarski konferenci dejal, da trenutno v zakulisju priprav med drugim potekajo tudi diplomatska prizadevanja za rekordno število sodelujočih držav. To bi pomenilo, da bi moralo na Dunaju 2026 sodelovati več kot 43 držav, kar se glede na vso aktualno dogajanju zdi nemogoče, sploh zaradi tega, ker še vedno ni znana usoda Izraela kot tudi nekaterih držav - Nizozemske, Irske, Islandije, Španije in Slovenije, ki so napovedale, da ne bodo sodelovale na Evroviziji 2026, če bo sodeloval Izrael. Do 15. novembrra 2025 je sicer 31 držav javno že potrdilo sodelovanje na ESC 2026 . Te države so: Albanija, Avstrija, Avstralija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Moldavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina ter Velika Britanija. Do rekorda jih torej manjka še 13 ... "Za 70. evrovizijsko tekmovanje se zavzemamo, da bi sodelovalo čim več držav članic EBU. O ptimističen sem. Na Dunaju bomo pozdravili rekordno število sodelujočih držav ." Roland Weißman n [caption id="attachment_47675" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Marc Bader" align="none" width="1000"] [/media-credit] Roland Weißmann, generalni direktor ORF[/caption] Najprej sta tu 4. in 5. december O tem, ali bo Izrael sodeloval na Evroviziji 2026, se bo odločalo 4. in 5. decembra na generalni skupščini Evropske radiodifuzne zveze (EBU). Weißmann je ponovil stališče Avstrije, da evrovizijsko tekmovanje organizirajo javne radiotelevizije, ne posamezne države. Zato je Izrael del tega tekmovanja. Ob tem je še izpostavil tri d ržave - Bolgarijo, Romunijo in Moldavijo, ki se po pavzi vračajo na ESC parket. Weißmann je na novinarskem srečanju, tako ORF, vzkliknil tudi: "Hura, hura, Kanada!" ... kar bi lahko pomenilo, da na ESC oder prvič prihaja Kanada. Kot je recimo leta 2015 na Dunaj prvič prišla Avstralija. Zadnji rok prijave in nova pravila Kdo vse bo sodeloval na Pesmi Evrovizije 2026 na Dunaju bo znano po 10. decembru 2025. Takrat se namreč izteče zadnji rok za prijavo na ESC 2026. Še prej pa se bo glasovalo tudi o novih pravilih za evrovizijsko tekmovanje. O vsebini le teh Weißmann ni želel podati podrobnosti, saj jih prepušča zvezi EBU, ki ima v rokah - tako kot vedno - škarje in platno. Število sodelujočih držav na preteklih ESC izborih: ESC 2025 (38), ESC 2024 (37), ESC 2023 (37), ESC 2022 (40), ESC 2021 (39), ESC 2020 (0), ESC 2019 (41), ESC 2018 (43), ESC 2017 (42), ESC 2016 (42), ESC 2015 (40), ESC 2014 (37), ESC 2013 (39) in ESC 2012 (42). [poll id="107"] The post Avstrija napoveduje za ESC 2026 rekordno število sodelujočih držav appeared first on Evrovizija.com .
Avstrija razkrila, kakšne bodo razglednice na Evroviziji 2026
Razglednice so na evrovizijskem tekmovanju že tradicija. Prvotno so bile zasnovane za pokrivanje tistega časa, ki je potreben za menjavo nastopa med tekmovalnimi pesmimi. Danes so razglednice postale veliko več kot to, saj so pomembni tudi umetniški in vsebinski elementi, ki predstavljajo državo gostiteljico in seveda sodelujoče umetnike. Kakšne bodo nove razglednice? Nič drugače ne bo na Dunaju 2026, kjer so za izdelavo razglednic poblastili podjetje Gebhardt Productions. Vsaka razglednica se bo začela s prizorom, skozi katerega bodo sodelujoči predstavniki gledali Avstrijo v ozadju svoje domovine. Kamera bo nato »vstopila« v razglednico, posamezni predstavnik države pa se bo znašel sredi avstrijske pokrajine. Na koncu vsake razglednice bodo umetnilki pozirali t. i. 'selfi' pred določeno avstrijsko kuliso. Posnetek se bo nato zamrznil, kamera se bo umaknila, razglednica pa se bo nato obesila na ogled. [caption id="attachment_47666" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] Skica zasnove ESC razglednic.[/caption] Vse te zasnove bodo izdelane tudi kot prave, fizične razglednice, ki jih bodo oboževalci lahko zbirali in pošiljali po vsem svetu. Tako bodo postale lep in nostalgičen spominek na obisk Dunaja 2026. Snemanja že potekajo Snemanje razglednic se je začelo oktobra, da bi ujeli Avstrijo v čim več letnih časih. Za Dunaj 2026 ima razglednica tudi zgodovinsko referenco. P rvo »dopisno razglednico« je leta 1869 iz Avstro-Ogrske poslal Korošec Emanuel Herrmann. S tem konceptom ORF ne le želi postaviti nove standarde v kreativnem oblikovanju, temveč se tudi pokloniti zgodovini »dopisne razglednice« na največjem glasbenem odru na svetu. [caption id="attachment_47667" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] Skica zasnove ESC razglednic.[/caption] The post Avstrija razkrila, kakšne bodo razglednice na Evroviziji 2026 appeared first on Evrovizija.com .
Škandal: Odvzeta nagrada za najboljši šanson 2025
Prvi program Radia Slovenija je v nedeljo, 16. novembra izvedel zaključno prireditev letošnjega Festivala slovenskega šansona. Za najboljši šanson je bila izbrana skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi zasedbe Uglašeni . Skladba je bila javno objavljena Naknadno preverjanje je pokazalo, da skladba ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj je bila predhodno objavljena na portalu Youtube, o čemer pa izvajalec organizatorja ni obvestil oziroma je v prijavi zatrdil, da gre za novo skladbo. Prvi program Radia Slovenija je izvajalca sprva pozval k obrazložitvi ravnanja, po prejetih pojasnilih pa sprejel odločitev, da se nagrada odvzame. Nevede kršili razpisne pogoje Izvajalec, v njihovem imenu Matevž Goršič , se je ob tem tako organizatorjem kot preostalim izvajalcem in javnosti opravičil za navedeno ravnanje. “Žal je bila skladba nehote, kot kaže podatek, objavljena javno, kar pomeni, da sem s tem pri prijavi skladbe nevede kršil 5. člen razpisa za Slovenski šanson 2025. Zato od prejete nagrade nepreklicno odstopam. Za vso nevšečnost se globoko opravičujem, nase tudi prevzemam vso odgovornost, da nisem pred prijavo skladbe tega temeljito preveril”, je pojasnil Goršič. Prvi program Radia Slovenija bo skupaj s strokovno žirijo v najkrajšem možnem času izbral novega zmagovalca letošnjega festivala. https://www.youtube.com/watch?v=PpcojuisjNg&list=RDPpcojuisjNg&start_radio=1 The post Škandal: Odvzeta nagrada za najboljši šanson 2025 appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 17. november
Neisha: Verjetno je to eden bolj zapeljivih valčkov, kar sem jih ustvarila
Priljubljena glasbenica Neisha te dni stavi na novo skladbo Ti nisi ti, o kateri pravi, da gre za čisto svežo, malce drugače 'zapakirano', a moderno njeno avtorsko zgodbo, ki ima še retro pridih. "Violinice z zvokom 70-ih, umik akustičnega klavirja iz prvega plana, fokus hierarhije v zvoku je na ritmu, beatu, ki zacementira, ozemlji, a vseeno zaziba in na lahkotnosti igranih zračnih aranžmajskih vložkov, predvsem pa na vokalu, ki doživeto pripoveduje zgodbo. Strukturiranost - preplet melodije in akordov ... no, to pa lahko rečem, da je spisala stara, dobra Neisha," o skladbi pove glasbenica. [caption id="attachment_47642" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: STARR DESIGN / Snežka Kuralt" align="none" width="1000"] [/media-credit] Neisha[/caption] Verjetno je to eden bolj zapeljivih valčkov, kar sem jih ustvarila tokom nizanja pesmi na svoje plošče v teh dveh desetletjih. In valčkov ni malo na mojem repertoarju. Spomin na leto 2005 "Singel je bil avtorsko skovan v moji valilnici avtorske glasbe, to je studio Mala šola rokenrola, v sodelovanju s tekstopiscem Tomažem Juvančičem. Posnet, zvočno spiljen in opremljen z vrhunsko produkcijo pa pod taktirko producenta Dejana Radičevića v Daisymusic studiu. Pesem me nostalgično ponese v leto 2005 in me spomni na začetke moje solo kariere in na pesem Malo tu, malo tam. 26. junija 2026 bom to obletnico tudi slavnostno obeležila s koncertom v Križankah in s svojimi gosti - RTV Simfoniki. Že zdaj vas lepo povabim, karte pa bodo tudi kmalu v prodaji," strne Neisha in vas vabi k poslušanju. [caption id="attachment_47641" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: STARR DESIGN / Snežka Kuralt" align="none" width="1000"] [/media-credit] Neisha[/caption] The post Neisha: Verjetno je to eden bolj zapeljivih valčkov, kar sem jih ustvarila appeared first on Evrovizija.com .
nedelja, 16. november
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Brata Žigan in Kristijan Krajnčan znova združila moči
Brata Žigan in Kristijan Krajnčan po Snežinkah Pepela zdaj predstavljata še skladbo A palm for you. "Skladbo sem napisal za svoj sprejemni izpit za pisanje filmske glasbe na Amsterdamskem konservatoriju. Napisana je bila za solo klavir, kot počasen, otožen valček o nekom, ki potrebuje dlan drugega človeškega bitja," je v uvodu povedal Kristijan Krajnčan. https://www.youtube.com/watch?v=cobXs1Dma0w&list=RDcobXs1Dma0w&start_radio=1 Ekstremna razlika v dinamiki in instrumentaciji Ob tem nas je seveda zanimalo, kako je potemtakem prišlo do ponovnega sodelovanja z bratom? "Ko sva z Žiganom začela koncertirati, sem se spomnil na to skladbo. Moja žena Tsarina je napisala besedilo in pomen skladbe pretvorila v to, da dlan podaš sam sebi. Všeč mi je ekstremna razlika v dinamiki in instrumentaciji, ki sva jo posnela za prihajajoči album," je pojasnil Kristijan. Kako pa o sodelovanju in pesmi razmišlja Žigan Krajnčan? "Komad mi pomeni točno to kar govori refren besedila: can i promise love to my soul, in a rotten glow of the morrow? Lahko obljubim ljubezen svoji duši v gnilem siju jutrjišnjega dne? S tem se tudi sam borim. Živimo v okolju, ki je res odmaknjen od narave in s tem sem tudi jaz odmaknjen od nje. Moram se ji konstantno približevati, kajti strah me je da me zapusti. Človek lahko hudo zboli če je odmaknjen od narave. Kdaj mam občutek da je svet bolan in da smo vsi malo bolni z njim," je zakjućil Žigan. [caption id="attachment_47638" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nika Records" align="none" width="1000"] [/media-credit] Kristijan in Žigan Krajnčan[/caption] The post Brata Žigan in Kristijan Krajnčan znova združila moči appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Vili Resnik: 30 nepozabnih let na glasbenih odrih proslavil v Cvetličarni
Naš nekdanji evrovizijski predstavnik ter eden najboljših in najbolj zaposlenih žurerjev na slovenski glasbeni sceni ne zmanjšuje tempa. Vili Resnik v zaključek leta 2025 vstopa v odlični formi, na krilih nepozabnega koncerta ob žlahtnem jubileju in z vročim singlom, ki bo kot nalašč za zimsko stiskanje. [caption id="attachment_47626" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] Številne uspešnice Stara lipa, Potepuh, Naj bogovi slišijo, Moja Generacija, Na fuzbal me spust, Lepa za umret, Ko vrbe jokajo, Zate zvezda gori, Moja dolina in Diham zate, so le nekateri hiti, s katerimi je Vili Resnik zaznamoval koncertne odre in radijski eter kot solist. Če pa k temu prištejemo še številne uspešnice, ki jih ustvaril s skupino Pop Design (Pokliči me nocoj, Zate, Cerkev domača, Božična noč, Ko si na tleh, Ne bom ti lagal idr.), njegov nagajivi karakter, karizmo stadionskega rock zvezdnika in izjemno odrsko energijo, pa je povsem jasno zakaj je v slovenski pop kulturi zacementiran kot živa legenda. [caption id="attachment_47628" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] 30 let na glasbenih odrih Na koncertu ob 30-letnici, ki se je zgodil 14. novembra v Cvetličarni, je z razširjenim bendom odigral 26 skrbno izbranih skladb in ob tem kakšen hit, recimo Zadnji žigolo, tudi izpustil. Na oder je kot goste povabil Omarja Naberja (Ne bom ti lagal), Roka Lunačka (s katerim je ustvaril zadnjih nekaj uspešnic, skupaj sta zapela Lepa za umret), s klapo Semikanta (Stara lipa) pokazal ljubezen do zborovskega petja, ko je ob Na fuzbal me pust oder do zadnjega kotička napolnil Harmonikarski orkester Bučar , pa je prišla do izraza njegova ljubezen do veselic. In ravno ta 'iskrena homogena raznolikost' je tisto, kar ljubitelje njegove glasbe najbolj navdušuje. Ti so zapolnili areno in balkon ljubljanske Cvetličarne in z Vilijem peli od prvega do zadnjega verza, vsi skupaj pa so ustvarili izredno koncertno energijo. [caption id="attachment_47627" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Omar Naber[/caption] [caption id="attachment_47631" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Rok Lunaček[/caption] [caption id="attachment_47633" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik in Glasbena šola Bučar[/caption] Žlahtnemu jubileju je nazdravilo tudi nekaj njegovih kolegov, glasbenih in medijskih profesionalcev ter ustvarjalcev z drugih področij javnega delovanja, Vili pa je ob tej posebni priložnosti krstno izvedel novo pesem Nihče ni sam, ko pada sneg. Video zanjo bo posnel ta vikend, potem ga čaka veseli december, po kratkem premoru pa še finale razprodane turneje Rudan x Resnik Show v Novem mestu (21/2/2025). [caption id="attachment_47635" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] [caption id="attachment_47629" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik[/caption] [caption id="attachment_47636" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Andraž Kobe" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vili Resnik z bendom[/caption] The post Vili Resnik: 30 nepozabnih let na glasbenih odrih proslavil v Cvetličarni appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje?
Dunaj bo 12., 14. in 16. maja 2026 že tretjič gostil evrovizijsko tekmovanje, okrog katerega se letos še kako govori, predvsem zaradi sodelovanja Izraela, ki je bil zadnji dve leti vpet v krvavo vojno v Gazi. O usodi Izraela je bilo sprva predvideno izredno novembrsko srečanje članic EBU , a so ga po podpisu mirovnega načrta odpovedali oziroma znova prestavili na redno decembrsko skupščino zveze EBU, kjer naj bi le razpravljali o tej problematiki, ne pa tudi glasovali. Avstrijski kancler Christian Stocker je medtem dejal, da razprava o udeležbi Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije meče senco na samo prireditev. Dunaj 2026 Maksimalno 44 držav Kot je že znano se je 1. septembra 2025 začela evrovizijska sezona 2026. 15. septembra je bil prvi rok za prijavo. Kdo vse je oddal prijavo za sodelovanje na ESC 2026 v tem roku vsaj javnosti ni znano. Drugi in s tem zadnji rok pa se izteče decembra 2025. Omenja se 10. december. Po tem datumu (oziroma nekaj dni kasneje) bo tudi uradno znano, kdo vse bo sodeloval na Dunaju 2026. Maksimalno lahko sicer sodeluje 44 držav, od tega 38 v prvem in drugem predizboru (5 držav iz družine velikih pet ter gostiteljica so avtomatsko že v finalu) ter na koncu 26 držav v velikem finalu. Kdo je že rekel da? Zaenkrat ni znan oziroma izbran še noben evrovizijski predstavnik za Dunaj. Je pa do 15. novembra 31 držav javno potrdilo sodelovanje . Te države so: Albanija, Avstrija, Avstralija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Moldavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina ter Velika Britanija. Seveda obstaja tudi tukaj možnost (sicer majhna), da se zaradi vse bolj glasne polemike o sodelovanju Izraela na evrovizijskem tekmovanju kakšna državo iz tega seznama odpove sodelovanju. [caption id="attachment_8584" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="845"] [/media-credit] Seznam sodelujočih televizij uradno še ni znan.[/caption] Pogoj: Nesodelovanje Izraela Še vedno je tukaj kar nekaj držav, ki sodelovanje na 70. Izboru za Pesem Evrovizije 2026 pogojujejo z nesodelovanjem Izraela. Te države so: Slovenija, Islandija, Nizozozemska, Španija, Irska in pa tudi Belgija. Te države bodo svojo odločitev sporočile, ko bo zveza EBU objavila uradni seznam sodelujočih držav na ESC 2026. To se bo zgodilo najkasneje decembra 2025. Preostali (še) čakajo Ob tem ni odveč če za konec še zapišemo, da so nekatere preostale članice zveze EBU, ki še javno niso potrdile sodelovanja, bolj kot ne nejasno in nenkonkretno sporočile, ali bodo sodelovale na Dunaju ali pač ne. Zopet tretje pa molče čakajo. In čakajo ... Stališče RTV Slovenija je, da če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami na Pesmi Evrovizije 2026, Slovenija ne bo sodelovala na jubilejnem glasbenem tekmovanju na Dunaju maja 2026. [caption id="attachment_32010" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV SLO čaka na odločitev zveze EBU.[/caption][poll id="102"] The post Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje? appeared first on Evrovizija.com .
Otroška Evrovizija 2025: Kakšne so pesmi? Prisluhnite vsem 18 tekmovalcem!
Na 23. izdaji t. i. Otroške Evrovizije bo, kot je že uradno znano, sodelovalo 18 radiotelevizijskih postaj, torej ena več kot lansko leto, ko je slavila Gruzija . Izbor Junior Eurovision Song Contest se bo odvil v soboto, 13. decembra, v gruzijski prestolnici Tbilisi. Znane vse tekmovalne pesmi Dober mesec pred samim izborom zveza EBU in gruzijska televizija GPB (kot organizatorka tokratne edicije) predstavljata vse tekmovalce in njihove pesmi. Ena izmed njih bo osvojila 23. Izbor za Otroško Evroviziji 2025. Malta: Eliza Borg – I Believe Azerbajdžan: Yağmur – Miau Miau Hrvaška: Marino Vrgoč – Snovi San Marino: Martina CRV – Beyond the Stars Armenija: Albert – Brave Heart Ukrajina: Sofiia Nersesian – Motanka Irska: Lottie O’Driscoll Murray – Rúin Nizozemska: Meadow – Freeze Poljska: Marianna Kłos – Brightest Light Severna Makedonija: Nela Mančeska – Miracle Črna gora: Asja Džogović – I tužna i srećna priča Italie: Leonardo Giovannangeli – Rockstar Portugalska: Inês Gonçalves – Para onde vai o amor? Španija: Gonzalo Pinillos – Érase una vez (Once Upon a Time) Gruzija: Anita Abgariani – Shine Like a Star Ciper: Rafaella & Christos – AWAY Francija: Lou Deleuze – Ce Monde Albanija: Kroni Pula – Fruta Perime [caption id="attachment_47186" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: GPB" align="none" width="1000"] [/media-credit] Scenografija Otroške Evrovizije 2025[/caption] Prvič leta 2003 Spomnimo. Otroška Evrovizija je bila prvič organizirana v Københavnu leta 2003. Prvo izdajo je osvojila Hrvaška s skladbo Ti si moja prva ljubav, ki jo je odpel Dino Jelusić. Od takrat dalje se to tekmovanje, na katerem sodelujejo mlada grla (od 9 do 14 let) odvija vsako leto – čeprav ne nujno v državi zmagovalca prejšnjega leta, kot je običajno za tekmovanje Evrovizije. Gruzija, ki bo že drugič gostila Otroško Evrovizijo, je najuspešnejša država v zgodovini tega tekmovanja, saj slavila štirikrat: 2008 – Bzikebi s pesmijo Bzz …, 2011 – Candy s pesmijo Candy Music, 2016 – Mariam Mamadashvili s pesmijo Mzeo in 2024 – Andria Putkaradze s pesmijo To My Mom. RTV Slovenija, ki tokrat znova ne sodeluje, je na Otroški Evroviziji (Junior Eurovision Song Contest) sodelovala le dvakrat, in sicer leta 2014 in 2015. Z Ulo Ložar smo najprej zasedli 12. mesto, z Lino Kuduzovič (leto dni kasneje) pa tretje mesto. [poll id="26"] The post Otroška Evrovizija 2025: Kakšne so pesmi? Prisluhnite vsem 18 tekmovalcem! appeared first on Evrovizija.com .
petek, 14. november
Vau, takšnih ESC priredb pa ne slišimo vsak dan
3. julija 2025 je Nacionalni avditorij v Madridu gostil resnično izviren koncert, in sicer Eurocanción Sinfonica – program z številnimi evrovizijskimi uspešnicami vseh časov, ki jih je Alejandro Vivas na novo zasnoval v simfonično obliko, in sicer za Metropolitanski orkester Madrida in zbor Talía pod taktirko Silvie Sanz Torre. Objavili še preostale ESC priredbe Skupina Talía, ki je neprofitna organizacija in ki se zavzema za širjanje glasbe in kulture, je nekaj dni nazaj na YouTube najprej delila priredbo skladbe Espresso Macchiato Tommyja Casha, ki jo je v tej verziji poustvaril skladatelj Alejandro Vivas. Sedaj pa so na YouTube sledile še tri znane evrovizijske pesmi, ki jih v originalu prepevajo: Fairytale (2009) – Alexander Rybak, Euphoria (2012) – Loreen in Amar pelos dois (2017) – Salvador Sobral. Ob poslušanju bi lahko dejali, da gre za edinstvene prireditve, ki jih ne slišimo vsak dan, sploh pa ne v orkestralni verziji, kajne?! Repertoar: Volare (1958) – Domenico Mogduno, Eres tú (1973) – Mocedades, Waterloo (1974) – ABBA, Nocturne (1995) – Secret Garden, Save Your Kisses for Me (1976) – Brotherhood of Man, Amar pelos dois (2017) – Salvador Sobral, Hallelujah (1979) – Milk and Honey, Voilà (2021) – Barbara Pravi, Euphoria (2012) – Loreen, Rise Like a Phoenix (2014) – Conchita Wurst, Fairytale (2009) – Alexander Rybak in Esa diva (2025) – Melody. https://www.youtube.com/watch?v=tgHxbPkc_Cw https://www.youtube.com/watch?v=EEvIPhpAuiI https://www.youtube.com/watch?v=dFP2DN_ykek https://www.youtube.com/watch?v=yuFZr4xyNMk The post Vau, takšnih ESC priredb pa ne slišimo vsak dan appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 13. november
Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi
Priljubljeni ženski trio Bepop se pred najlepšim časom v letu predstavlja z novo skladbo Za praznike, ki je bila ustvarjena v sodelovanju z Zborom Slovenske filharmonije. Dekleta pravijo, da nas skladba opominja, da so resnično pomembni trenutki tisti, ki jih preživimo z ljudmi, ki jih imamo radi – v toplini doma, ob pogovorih, smehu in spominih, ki ostanejo. Dekleta imajo z božično glasbo dolgoletno tradicijo. Leta 2004 je skupina Bepop izdala svoj prvi praznični album Božič je. Ta še danes spremlja mnoge slovenske domove ob praznikih. Letos bodo na seznam predvajanja dodale še to čisto novo skladbo Za praznike, ki bo ob svetlečih lučkah in vonju po piškotih združila vse generacije. Na kakšen način, pa so nam zaupale v prijetnem razgovoru ... [caption id="attachment_47609" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop (Alenka, Tinkara in Ana)[/caption] Bepop Toplina in nežnost Draga dekleta ... glede na to, da ste znane po energiji, pozitivnosti in vokalni ubranosti, kako ste želele, da zveni najnovejša glasbena zgodba Za praznike – bolj kot melodija iskrene topline ali kot filmska zvočna kulisa decembrskega čudeža? Ko smo slišale prvo zasnovo pesmi, smo si nekako kar predstavljale, da z nami poje en mogočen zbor. S tem se je strinjala tudi avtorica pesmi in besedila Iris Ošlaj, ki je s to mislijo tudi nadaljevala pri ustvarjanju in zasnovi pesmi. V podobni verziji se še nikoli nismo predstavile in mislim, da je pesem izpadla tako ali celo še boljše, kot smo si predstavljale. In če nadaljujemo ... praznične melodije so v naših ušesih melodije polne topline in nežnosti. Bepop smo od nekdaj sinonim za nostalgijo oziroma energijo, vendar smo vse tri močno želele ustvariti eno krasno praznično balado, v sodelovanju še z nekom. Nekako smo bile enotne, da si želimo k sodelovanju povabiti večglasni zbor. Zelo smo hvaležne, da se je k našemu sodelovanju odzval Zbor Slovenske filharmonije, ki je dal celotni pesmi piko na i. Naj ob tem izpostavimo še zanimivo dejstvo, in sicer da smo pesem želele izdati že lansko leto, a smo se realizacije te ideje lotile prepozno. (smeh) A nič za to. Menimo, da je ravno sedaj pravi čas, v kar zelo močno verjamemo v to. Z Zborom Slovenske filharmonije nas je povezala naša Ana, ki je bila lansko leto gostja podkasta pri Tilnu Artaču. Tam so jo presenetili s petjem izvedbe naše pesmi Bodi zvezda. Ko smo iskale zbor, s katerim bi pesem posnele, je bil zbor Slovenske filharmonije najboljša izbira, ki ima še posebno dodano vrednost. Zadnja leta smo vajeni, da na odre prinašate dovršene projekte – glasbeno, vizualno in produkcijsko. Kako visoko si same postavite standarde, ko se odločate za nov komad in posledično nastop? V tem smo si vedno enotne – celostni pristop. Stremimo k temu, da so naše pesmi vedno pozitivne, navdihujoče in najbolj pomembno, iskrene. Tukaj se nam zdi, da je ključ. Četudi same ne napišemo besedila ali melodije, nam je izjemno pomembno, da se s pesmijo poistovetimo in smo ves čas ustvarjanja prisotne, aktivne. Glede na to, da danes živimo v precej vizualni dobi, nam je pomembno, da poleg pesmi naši publiki ponudimo tudi vizualno edicijo pesmi. Videospot je danes nuja, saj se glasba ne samo posluša, ampak tudi gleda. Mnogi imajo svoje playliste narejene na YouTube. Če žeimo, da nas umestijo tja, je dobro, da imamo tudi videospot. Ogromno nam pomeni celostna podoba. Poleg projektov, za katere se skrbno odločamo in za katerimi stojimo 100 %, vložimo tudi veliko truda na kakšen način projekt predstaviti občinstvu in nasploh, kako bomo izgledale. Včasih so drugi poskrbeli za nas, danes nam je veliko bolje in lažje, ko za vsem stojimo same. [caption id="attachment_47608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] Nostalgija in svežina pesmi Pesem Za praznike nam daje občutek in toplino starih časov, a hkrati prinaša sodoben zvok. Kako ste našle pravo ravnovesje med nostalgijo in svežino? To je dobro ujela Iris Ošlaj, ki je napisala oboje, besedilo in melodijo. Nam je pa ves čas pošiljala glasovna sporočila o napredku pesmi. Zapela kakšno idejo ali jo celo zaigrala na klavir. Me pa smo nato podale svoje občutke, misli in želje. Nekako smo našle način, kako naše misli, želje in pričakovanja ujeti v pesem in smo res zelo ponosne na izdelek. To, da pesem prinaša sodoben zvok je seveda po našem mnenju prav, saj je vendar razlika v glasbenem napredku izpred dvajsetih let. Tudi me nismo več najstniške frklje in tako kot se človek ves čas spreminja in raste, se tudi naš odnos do glasbe. Če bi skladbo Za praznike predstavile na večjem glasbenem odru, kako bi jo predstavile? Bi bila to bolj intimna izvedba z zborom ali spektakel s polnim odrom lučk in snežnih efektov? Ana : Aboslutno jo vidim kot nekaj pompoznega, velikega in niti malo intimnega. Zbor pesmi doda mogočnost, veličino in to si zasluži največji oder in čim več luči. Alenka : Jaz si definitivno predstavljam začetek pesmi skoraj brez glasbene podlage samo z glasovi.. bolj bi se pesem stopnjevala, več elemtov bi se dodajalo. Pomoje idej za izvedbo, ne bi zmanjkalo. Tinkara: Se strinjam. Če govorimo o večjih glasbenih odrih, potem bi vključila zbor, luči, snežne efekte, plesalce, artiste in še bi lahko naštevala. [caption id="attachment_47610" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] Delček prispevala Neisha Sodelovanje z Neisho vedno prinese poseben glasbeni podpis. Kaj je tisto, kar Neisha kot soavtorica in aranžerka prinese v vašo glasbeno zgodbo? Neisha je postavila harmonijo za zbor, ki je v osnovi klasičen. Govorimo seveda o Zboru Slovenske filharmonije, ki se ne pojavlja pogosto v duetih s pop izvajalci. In to, da so se odločili sodelovati ravno z nami, je za nas izjemna čast. Neisha je, ob vedenju, da bo to pel klasični zbor, postavila vokale in všeč nam je, da so harmonije vseeno malo bolj drzne. Je pa seveda prispevala tudi svoje klavirske spretnosti. In klavir je tudi inštrument, ki v pesmi najbolj izstopa. Neisha je v naših očeh tako carica. In pika. Večkrat smo jo imele priložnost opazovati in občudovati pri delu. Je virtuozinja, ki ideje kar stresa iz rokava. Bepopke smo zelo vesele, ker je s svojimi idejami in znanjem nadgradila pesem Za praznike. Poleg zbora Slovenske harmonije je ona definitivna dodatna referenca, ki pesem postavi še na višji nivo. Besedilo pa je prispevala, kot ste že omenile, vaša prijateljica Iris Ošlaj, kajne? Ste ji pustile prosto pot pri tej zgodbi ali ste ji tudi kaj namignile, kar bi si želele slišati skozi besedilo? Navodila so bila, da želimo toplo, praznično pesem. Tako da jo bomo lahko vsako leto znova peli ob okraševanju smrekice in peki prazničnih piškotov. Smo se pa tudi me zelo angažirale pri nastajanju te pesmi. Iris je zelo dobro vedela, kaj si želimo. Nekaj navodil je vsekakor dobila in na koncu dostavila krasen rezultat. Verjamemo, da je za avtorja verjetno malenkost lažje nekaj ustvariti, če izvajalca dobro pozna in ona se je res izkazala, ker nas dobro pozna. Ve katere vrednote in prioritete so naše ključne. Zbor Slovenske filharmonije je pesmi dodal veličino. Ste razmišljale, da bi s tem zborom posnele še kakšno pesem? Ana : Dajmo lepo počasi. Korak po korak. Z Zborom slovenske filharmonije smo prvič stopile v kontakt, ko so me povabili v goste v njihov podcast 1, 2, 3 bis …, ki ga vodi Tilen Artač. Takrat smo se pogovarjali o petju, prav prijetna debata se je razvila. Ob koncu so me presenetili s prav posebno izvedbo pesmi Bodi zvezda. Povabili so me, da z njimi zapojem in takrat smo nekako (seveda še nevede) zasadili seme. Ko smo se s puncami pogovarjale o zborih, ki jih slišimo v tej pesmi, smo se na koncu strinjale, da si želimo najbolj profesionalnega v Sloveniji – Zbor slovenske filharmonije. [caption id="attachment_47612" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marko Delbello Ocepek" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop in Zbor Slovenske filharmonije[/caption] "Pesem Za praznike je ravno ugledala luč sveta. Želimo si, da bi jo ljudje spoznali, slišali in tudi poslušali. Na ta način želimo tudi širši publiki malo približati čarobnost zborovskega petja. To je nekaj veličastnega, odpre nove občutke in te popelje v popolnoma drug svet. Veselilo bi me, če bi tudi mlajši večkart zajadrali na kakšen tak koncert in si s tem še razširili svoja obzorja v umetnosti." Ana Na Evroviziji se (trenutno) ne vidijo Mimogrede, ko smo ravno evrovizijski portal, ki večino časa posveča Evroviziji ... Vas morda mika tudi evrovizijski oder? Če da, s kakšno skladbo bi se želele predstaviti? Ana : Joj, pred leti smo se pogovarjale o sodelovanju na kakšnem festivalu. Nekdo je omenil tudi Evrosong, ampak se takrat nismo počutile pripravljene za ta oder. Ne, da ne bi bile sposobne, pač pa smo takoj pomislile, kaj to prinese za seboj. Koliko obveznosti, vaj, voženj, itd. Me pa smo, poleg Bepop, vsaka v svojih projektih, ki nam tudi vzamejo čas in tu so seveda še naše družine. Tako, da smo to idejo dale malo »hold«. Alenka : Se pa tudi zavedamo, da je Evrosong precej drugačen kot leta nazaj, ko je pomembna cela zgodba oziroma šov. V primeru, da bi se prijavile, bi to bilo definitivno nekaj za evrovizijski oder. Trenutno smo z glavo v drugih projektih - glasbenih in osebnih. Tinkara : Tudi sama o tem ne razmišljam. Trenutno se prepuščam toku dogodkov s pesmijo Za praznike, malo pa priznam, da si kot izziv jemljem letno 2027, ko Bepop in oddaja Popstars praznujemo 25 let. Idej je ogromno in upam, da jih čimveč realiziramo. Videospot, ki smo ga prav tako že omenili, je vizualno kot filmska razglednica – mešanica elegance in domačnosti. Če bi pesem Za praznike bila film, kakšen bi bil? Ana : Za to se moramo zahvaliti Nikoli Janušiču, ki je dobro plul med valovi ženske energije, ki je na snemanju tega videospota zagotovo ni primanjkovalo. Sodelovale so tudi naše hčerke – kar šest jih imamo skupaj. Nikola je s svojo mirnostjo in potrpežljivostjo res dobro vijugal. Če bi bila pesem film, pa mislim, da bi govoril o preprosti punci, ki nikakor ne dobi priložnosti, da pokaže svoj talent – da zapoje. Na eni strani živi povprečno družinsko življenje, po drugi strani pa si želi velikega odra in stoječih ovacij. Seveda bi spoznala nekega prelepega moškega, ki bi jo podpiral pri tem in ji tudi pomagal tlakovati pot do tega velikega odra, kamor bi na koncu filma tudi stopila. Alenka : Jaz pa si predstavljam ravno obratno, neko žensko podobo, karieristko, oblegano z delom, ki nima časa za nikogar izven obveznosti, dokler ne spozna nekoga, ki jo umiri oziroma prizemlji, ji odpre oči, kar je res pomembno – lepi trenutki z ljubljenimi osebami. Se vidi, da gledam preveč božičnih filmov s podobnimi zgodbami. Tinkara : Kot žanr bi bila res verjetno romantični film. Ko takole gledam spot, bi rekla, da je kar nekakšen trailer filma, ki bi lahko govoril o življenjih nas treh. Vsaka ima toliko različnih projektov in dosežkov že za sabo, da bi bilo več kot dovolj potem za celovečerni film. [caption id="attachment_47614" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dekleta s hčerkami[/caption] Dolga glasbena pot Zasedba Bepop je med drugim tudi simbol slovenske pop tradicije. Kako danes gledate na svojo pot – od pop fenomena pred dobrimi 20-imi leti do današnje zrele pop skupine? Zelo smo ponosne na to. V naših začetkih smo velikokrat slišale besedno zvezo »muhe enodnevnice«. In ne vem, morda smo takrat ravno to morale slišati, da se je zasidralo v nas. Danes, po vseh teh letih še vedno stojimo na odrih po vsej Sloveniji. Še vedno ustvarjamo novo glasbo. Najbolj ponosne pa smo na to, da nas sprejemajo res različne generacije. Od otrok, do njihovih staršev in njihovih staršev. Zelo smo ponosne na vse, kar smo dosegli in nasploh kako smo se razvijali skozi leta. Še zmeraj smo dekleta prizemljena (brez diva faktorja), velikokrat se spominjamo kakšnih simpatičnih anekdot iz preteklosti in se smejimo zraven. Nasploh pa smo ponosne, ker naše pesmi še danes krožijo tudi med mlajšo generacijo. Že takrat pred leti so govorili, da je naša glasba za vse generacije, ta trditev se danes le še dodatno potrjuje. Zadnja leta opažamo, da se pri nas spet krepi zanimanje za dobre, spevne pop pesmi z močno melodijo. Čutite, da ste s svojo ustvarjalnostjo pripomogle k temu preporodu? Smo vesele, če je temu res tako. Seveda pa si želimo, da bi čim več ljudi poslušalo slovensko glasbo, naša ustvarjanja pa podpirali s tem, da pridejo na naše koncerte. Glasbeniki ustvarjamo s srcem in verjamemo v svoje projekte, katere tudi delimo z občinstvom. So si pa glasbeni okusi različni, kar ni narobe, predvsem je pomembno, da obstane slovenska glasba in da se ji da priložnost. [caption id="attachment_47611" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Alenka, Ana in Tinkara[/caption] Naj končamo z glasbo In za konec: če bi morale za božični večer, ki bi bil obarvan evrovizijsko, zapeti tri pesmi – eno vašo, eno tujo in eno iz otroštva – katere bi izbrale in zakaj ravno te? Ana : Za praznike je pesem z zborom, ki bi na velikem evrovizijskem odru zagotovo izstopala. Nato je tu All I want for Christmas is you. To je pesem, ki v vsakem od nas zbudi neke prijetne občutke. Je hitra, kar pomeni, da bi nas tudi pognala na plesišče. Tretja? Naš kuža, od Hajdi. (smeh) Ne vem zakaj, to je prva pesem, ki mi je padla na pamet in imam na njo lepe spomine iz otroštva. (smeh) Alenka : Definitvno bi Bepopke izvedle pesem Za praznike z zborom. Sem pa prepričana, da bi nastop in pesem še dodatno nadgradile v duhu Evrovizije. Glede na to, da pa govorimo o evrovizijskem odru, bi bila daleč najbolj idealna energična pesem All I want for Christmas is you od Mariah Carey. Bi kar upala trditi, da vidim že celotno sceno in plesalce na odru. Od pesmi iz otroštva pa mi najbolj odzvanja melodija od Pop Design Na božično noč. Tinkara : Vidim, da sta prva in druga že izbrani, od šesmi in otroštva pa bi izbrala pesem od Rive Rock me baby. Vedno, ko jo slišim, me ravno spomni na Evrosong, na to Jugoslovansko zmago leta 1989, ki se je zelo dobro spominjam. Bila sem stara devet let, plesala in prepevala pred televizijo na to pesem. [caption id="attachment_47613" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bepop[/caption] The post Bepop: Za praznike štejejo trenutki z ljudmi, ki jih imamo radi appeared first on Evrovizija.com .
V Alejo in Citypark na prižig prazničnih luči; tu je še nagradna igra!
Prižig prazničnih luči bo tudi letos spremljala posebna nagradna igra v obeh nakupovalnih destinacijah, kjer se obiskovalci lahko potegujejo za nagrade v skupni vrednosti 4.000 evrov. Zadeni božična darila že v novembru Druga polovica novembra bo v znamenju predprazničnega nakupovanja z odličnimi nagradami in prijetnimi presenečenji. Od petka, 13. novembra pa vse do sobote, 29. novembra, bo v nakupovalnih destinacijah Aleja in Citypark potekala velika nagradna igra » Zadeni božična darila že v novembru «. Podelili bodo privlačne nagrade v skupni vrednosti 4.000 evrov, med katerimi bodo tudi darilni boni Desetak. [caption id="attachment_47604" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Velika nagradna igra ...[/caption] Kako sodelovati? Nadvse preprosto. Z vsakim nakupom nad 30 evrov se lahko z izpolnjenim letakom, ki ga najdete v trgovinah in lokalih obeh nakupovalnih destinacij, uvrstite v žreb. Če imate več računov, si povečate možnosti nagrade. Da bo vzdušje še bolj praznično, bosta Aleja in Citypark kot prvi nakupovalni destinaciji v Sloveniji na ta dan, torej 14. novembra prižgali njihovo veličastno praznično dekoracijo. [caption id="attachment_47605" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Citypark" align="none" width="1000"] [/media-credit] Velika nagradna igra ...[/caption]Opomba: Pravilnik in pogoje o nagradni igri najdete na spletnih straneh Aleje in Cityparka . The post V Alejo in Citypark na prižig prazničnih luči; tu je še nagradna igra! appeared first on Evrovizija.com .
sreda, 12. november
Bomb Shell in Petra Zore iskreno o pogumu in zaupanju vase
Priljubljena slovenska pop-rock skupina Bomb Shell se po krajši pavzi vrača na glasbeno sceno z novo energijo, pristnostjo in svežim pogledom na življenje. Njihov novi singel Neznano je iskrena in osebna zgodba pevke in avtorice Petre Zore, ki opisuje trenutek, ko začutimo, da moramo nekaj v življenju spremeniti. [caption id="attachment_47600" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pia Cvijanović" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bomb Shell[/caption] »Pesem govori o pogumu, zaupanju vase in o tistih korakih, ki jih naredimo, tudi ko ne vemo, kam točno vodijo. Neznano tako ni nekaj strašljivega, ampak postane prostor rasti, ustvarjalnosti in novih priložnosti.« Petra Zore Videospot kot VHS nostalgija Snemanje videospota je potekalo v zelo sproščenem, domačem, spontanem vzdušju. Člani Bomb Shell, ki so poznani kot skupina prijateljev, so želeli v videospotu predstaviti sebe, prav takšne kot so. »Druži nas dobra energija, prijateljstvo, ljubezen do glasbe in živali. V spot smo želeli dati srce, glasbo, prijateljstvo in občutek, da je vse mogoče. Verjamemo, da je dobro počutje lahko nalezljivo! To je naš moto, ki ostaja isti že skoraj desetletje,« pove kitarist Anže Turk. V videospotu se tako nahajajo inserti iz njihovih druženj, koncertov, izletov pa tudi nedavne prireditve Femme Fatale 2025, kjer je bila pevka Petra Zore ena od osmih nominirank. »Cel spot je obarvan v retro VHS posnetek, ki pričara neko dodatno toplino in nostalgijo,« poudarijo člani Bomb Shell, ki se tudi vabijo k ogledu in dodajo, da vedo, da se boste njihovega dobrega počutja zagotovo nalezli. [caption id="attachment_47599" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pia Cvijanović" align="none" width="1000"] [/media-credit] Petra Zore[/caption] Od Siddharte do 10. obletnice delovanja Pesem Neznano simbolično odpira novo poglavje v zgodbi Bomb Shell, ki je po skoraj desetih letih delovanja doživela tudi pravi mejnik, saj so si oder delili z velikani slovenske glasbene scene, s skupino Siddharta, kar je bila za njih potrditev, da so na pravi poti. »Igrati pred Siddharto je bila zame velika čast, saj sem jih spremljal že kot otrok, sedaj pa sem igral s svojim bandom na istem odru. Veseli smo bili tudi hitrega medbandovskega druženja v zaodrju,« je povedal bobnar Brane Štubljar ml. Sicer pa se Bomb Shell pripravljajo tudi na ostale glasbene odre, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. »Res smo veseli, da se naš trud obrestuje in da iz dneva v dan rastemo z bandom. Vse to smo pred par leti še sanjali, sedaj pa lahko pravimo, da skoraj že živimo svoje sanje in to prav zaradi tega, ker smo zbrali pogum, držali skupaj, vztrajali in se podali v neznano.« [caption id="attachment_47598" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Pia Cvijanović" align="none" width="1000"] [/media-credit] Bomb Shell[/caption] Bomb Shell pa drugo leto čaka tudi posebna prelomnica, saj bodo kot skupina praznovali 10 let delovanja, na kar se že vneto in pridno pripravljajo. The post Bomb Shell in Petra Zore iskreno o pogumu in zaupanju vase appeared first on Evrovizija.com .
Martina Majerle s skladbo Jutra rano gren osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu
Martina Majerle skladbo Jutra rano gren, s katero je na letošnjem ČAnsonfestu v Kastvu osvojila vse tri glavne nagrade, zdaj predstavlja širnemu občinstvu. Po izjemnem odzivu na festivalu, ko je pesem v njeni interpretaciji pretresla tako občinstvo kot strokovno žirijo, glasbenica odpira vrata zgodbi, ki presega meje odra. Delo avtorja Zemirja Delića in aranžerja Aleksandra Valenčića z izjemno močjo tematizira pogum, bolečino in upanje; čustva, ki jih je Martina Majerle s svojo interpretacijo spremenila v nepozabno glasbeno izpoved. Pesem o hrabrosti in upanju Pesem v hrvaškem kastavskem narečju odpira težko, a nujno temo nasilja nad ženskami. Pripoveduje zgodbo matere dveh hčera, ki zbere moč in pogum, da zapusti nasilnega partnerja in prekine začarani krog zlorab. Martina Majerle je skladbo odigrala kot intimno glasbeno monodramo, v kateri se bolečina preliva v katarzo, obup pa v upanje. »To je pesem o hrabrosti in upanju. Želela sem stopiti v čevlje ženske, ki po dolgih letih nasilja najde moč, da odide. Občinstvo je začutilo vsako besedo, vsako noto. To je bila zame najmočnejša izkušnja doslej, ker je šlo onkraj glasbe, šlo je za sporočilo,« je povedala Martina Majerle po zmagi. [caption id="attachment_47591" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] Ko glasba preseže meje Ena prvih, ki se je odzvala po triumfalnem festivalskem večeru, je bila pisateljica Vedrana Rudan, ki je v svoji kolumni o dogodku zapisala: »Moč besedila in glasbe pesmi Jutra rano gren, v fenomenalni izvedbi Martine Majerle, sta me osupnila. Prvič sem slišala, da se v šansoni tematizira zloraba žensk. Martina je žensko bolečino pretvorila v umetnost. Ponosna sem, da je prav pevka iz mojega kraja s takšno iskrenostjo prenesla to zgodbo. Jutra rano gren je dokaz, da lahko glasba preseže meje in odpre oči družbi.« [caption id="attachment_47592" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] Avtorska ekipa Besedilo in glasbo skladbe je napisal Zemir Delić, ki se je med vojno preselil iz Odžaka v Kastav, kjer ga je prevzelo čakavsko narečje in postalo njegov ustvarjalni jezik. Danes ga Primorci štejejo med svoje najprepoznavnejše pesnike. »Hvaležna sem Zemirju, da je v mojem glasu prepoznal prostor za svojo zgodbo. Napisal je pesem, ki jo je bilo boleče, a nujno zapeti,« pravi Martina Majerle. Dodaja, da si želi, da bi pesem zaživela med ljudmi, kot glas tistih, ki so bili utišani in kot opomnik, kako pomembno je govoriti o nasilju nad ženskami. [caption id="attachment_47589" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Marin Aničić" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martina Majerle[/caption] »Pesem Jutra rano gren je opomnik, da nasilja ne smemo nikoli tolerirati. Če bo s svojo močjo vsaj eni osebi dala pogum, da spremeni svoje življenje, potem je izpolnila svoj namen.« Martina Majerle Naša evrovizijska predstavnica 2009 Martina Majerle je občinstvu dobro znana kot predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije 2009 z zasedbo Quartissimo in pesmijo Love Symphony, pa tudi z lastnimi nastopi na EMI in kot priljubljena tekmovalka v oddaji Znan obraz ima svoj glas, sodelovala pa je tudi s številnimi legendami regionalne glasbene scene – od Oliverja Dragojevića, Tereze Kesovije do Zdravka Čolića. Martina bo slovenske glasbene navdušence razvajala v Ljubljani, in sicer 12. novembra, v čudovitem ambientu Rdeče dvorane Slamič, v okviru koncerta Perfect Rendezvous, ob odlični glasbeni spremljavi Goran Rukavina banda. https://www.youtube.com/watch?v=TysyEx4Rfwk&list=RDTysyEx4Rfwk https://www.youtube.com/watch?v=RDYVG4TMIJQ The post Martina Majerle s skladbo Jutra rano gren osvojila vse nagrade na ČAnsonfestu appeared first on Evrovizija.com .
torek, 11. november
IL Divji: Navdih z morja in prijateljstvo, ki rodi priložnost za MMS
Skupina IL Divji že navdušuje z novo pesmijo Bolj se branim, ki je nastala v sodelovanju s priznanimi hrvaškimi glasbeniki, med njimi tudi člani benda od Severine in Thompsona. Pesem, ki je simbolično izšla na Martinovo, 11. 11. ob 11.11 uri, že ob prvem poslušanju prepriča s svojo pristnostjo in balkansko energijo. Ob tem pa fantje razkrivajo še eno zanimivost – IL Divji se prihodnje leto prijavljajo na festival MMS 2026, na katerem bi predstavili svež val pop-rock energije in avtorskega pristopa, ki združuje slovensko melodiko in južni temperament. [caption id="attachment_47584" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Mikajo jih festivali »Pesem Bolj se branim je nastala na morju, med družinskim dopustom,« pravi avtor pesmi Žiga. »Refren je prišel sam od sebe – ko si z osebo, ki ti pomeni največ, in ti gre v življenju lepo, se take stvari kar zgodijo.« Usodno naključje pa jih je povezalo z legendarnim hrvaškim producentom Goranom Šarcem, s katerim so ob skupnem kosilu ustvarili dve pesmi – eno, ki je že zunaj, in drugo, ki bo, kot kaže, njihova vstopnica za Festival MMS 2026. Balkanski podpis v produkciji IL Divji so skladbo Bolj se branim posneli v Zagrebu, v studiu 6three, kjer snemajo tudi Severina, Parni Valjak in Thompson. »Želeli smo narediti nekaj drugačnega, zato smo se povezali z Darijem Mihićem, kitaristom Severine. Ko smo slišali končni rezultat, smo vedeli, da imamo nekaj posebnega,« razlaga David, vodja benda. Pri pesmi so sodelovali: Dario Mihić (Severina) – kitara, Nino Krznar (HR RTV) – bas, Mario Klarić (Thompson) – bobni. »To so glasbeniki z neverjetno intuicijo. Naučili so nas, da mora pesem dihati, da manj pomeni več,« dodaja David. [caption id="attachment_47583" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Za izid pesmi so izbrali Martinovo - dan, ko se ljudje družijo, praznujejo in se odprejo drug drugemu. »Ta skladba ima toplino, ki se prilega tako decembru kot poletju – prava pesem za vse letne čase,« pravi Žiga. Videospot z odprtim koncem V videospotu, ki so ga fantje posneli sami, spremljamo zgodbo fanta, ki ob šanku pregleduje spomine na ljubezen. Konca ne razkrijejo – gledalec sam presodi, kaj se zgodi naprej. IL Divji pred novim poglavjem Jesenski meseci so za IL Divji polni koncertov – od Štajerske do Primorske, kjer jih publika vedno sprejme z odprtimi rokami. A njihov naslednji veliki cilj je jasen: Festival MMS 2026. »Na oder bomo prinesli našo energijo, iskrenost in tisti občutek, da se glasbi ni treba braniti, ampak se ji prepustiti,« poudarja Žiga. [caption id="attachment_47585" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Domen Jančič" align="none" width="1000"] [/media-credit] IL Divji[/caption] Nova pesem Bolj se branim nosi sporočilo o pristnosti in ljubezni. »Da se nehaš braniti, da zaupaš občutku, ki te vleče naprej. To je tisto, kar nas dela žive,« dodaja Žiga. The post IL Divji: Navdih z morja in prijateljstvo, ki rodi priložnost za MMS appeared first on Evrovizija.com .
ponedeljek, 10. november
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .