Vir: Evrovizija.com
sreda, 4. februar
MMS 2026: Ste že označili 4. julij v svojem koledarju?
Ugibanj, ali festival MMS bo ali ne bo, je konec! V soboto, 4. julija 2026 bodo v Amfiteatru Avditorija Portorož zazvenele nove skladbe 45. festivala Melodije morja in sonca . "Javni poziv za prijavo tekmovalnih skladb bo objavljen v začetku marca 2026. Poletje, glasba in oder ob morju. Se vidimo julija," sporočajo iz Avditorija Portorož, kjer so priprave na jubilejni festival v polnem teku. O zgodovini MMS Melodije morja in sonca (MMS) so v svoji bogati zgodovini postregle s številnimi uspešnicami, med katerimi je tudi Nasmeh poletnih dni , s katero je na prvem festivalu leta 1978, ki je potekal na Tartinijevem trgu v Piranu, slavila Moni Kovačič . Besedilo za to večno melodijo je ustvarila naša izjemna besedilopiska Elza Budau , ki je leta 1980 spisala še besedilo za zmagovalno skladbo Melodije sonca in morja, ki sta jo odpela Oto Pestner in Majda Petan . [caption id="attachment_12590" align="alignnone" width="960"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="960"] [/media-credit] Moni Kovačič, prva zmagovalka MMS.[/caption] Prvi festival si velja zapomniti tudi zaradi velikega hita Ribič, ribič me je ujel, s katerim si je tretje mesto občinstva pripela izjemna Majda Sepe. Kako je nastal festival MMS? Ob zatonu Slovenske popevke se je poskušalo po vzoru drugih obmorskih festivalov po Jugoslaviji (predvsem festivala Split) slovensko festivalsko dogajanje ustvariti tudi na naši Obali. Idejni vodja festival je bil skladatelj, dirigent in aranžer Berti Rodošek , ki je pred tem na noge postavil že Veselo jesen in ki je ustvaril celo dve zmagovalni skladbi, leta 1978 Tople julijske noči (Oto Pestner) in 1981 Tiho, tiho (Franci Pirš). Njegov opus šteje okoli 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član Mladih levov in Črnih vran … [caption id="attachment_22399" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Faraoni na odru MMS.[/caption] Piran, Portorož, Koper Za prvo prizorišče poletnih melodij so izbrali Piran, že naslednje leto pa se je festival preselil v Portorož, z izjemo leta 1980 in 1998, ko je festival spet potekal na Tartinijevem trgu v Piranu. V obdobju 1993−1996 pa je bil MMS tudi na Titovem trg v Kopru. Danes imajo poletne skladbe svoj dom v Avditoriju Portorož, kjer se vsako leto zberejo številni glasbeniki in ljubitelji lahkotnih melodij. Naš edini poletni glasbeni festival se je takoj po začetku izkazal za zelo uspešnega in kvalitetnega, saj nam še danes v ušesih vsako poletje zvenijo nepozabne in večne uspešnice Ota Pestnerja, Helene Blagne, Marte Zore, Nuše Derenda, Naceta Junkarja, Slavka Ivančića, Anike Horvat, Marte Zore, Mance Špik ter ne nazadnje tudi skupin, kot so Bazar, Prizma, Gu-Gu, Čuki ter legendarni Faraoni. [caption id="attachment_41847" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni arhiv Nace Junkar" align="none" width="1000"] [/media-credit] Helena in Nace na Bledu leta 1988, preden sta blestela na MMS.[/caption] Organizator je Avditorij Portorož Vsakoletni organizator festivala Melodije morja in sonca, ki ga lahko zadnja leta spremljamo na nacionalni televiziji, je Avditorij Portorož . Lastnik blagovne znamke festivala Melodije morja in sonca pa je Občina Piran . Med letoma 2004 in 2007 je bil MMS ‘v rokah mariborske televizije Net TV’, po enoletnem premoru – leta 2008, ko festivala ni bilo – pa se je znova vrnil na Televizijo Slovenija, kjer ga spremljamo še danes. Leta 2012 je pred pričetkom festivala Televizija Slovenija pripravila razvedrilno dokumentarno oddajo avtorja Slavka Hrena: Gremo na morje, gremo na sonce, v kateri so predstavili več kot 30-letno zgodovino festivala. Letos bodo tako na sporedu že 45. Melodije morja in sonca. [caption id="attachment_46290" align="alignnone" width="1609"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1609"] [/media-credit] Dare Kaurič, zmagovalec MMS 2025.[/caption] Zmagovalci Melodij morja in sonca (1978-2025) 1978: Moni Kovačič – Nasmeh poletnih dni 1979: Oto Pestner – Tople julijske noči 1980: Oto Pestner in Majda Petan – Melodije sonca in morja 1981: Franci Pirš – Tiho, tiho 1982: Prizma – Dobrodošli 1983: Prizma – Ta moška 1984: Bazar – Portorož 1905 1985: Bazar – Dober dan 1986: Skupina Gu-Gu – Mango Banana 1987: Bazar – Amerika 1988: Big ben – Mladi Joža 1989: Helena in Nace – Vrniva se na najino obalo 1990: Nace Junkar – Slovenski mornar 1991: Helena Blagne in Don Juan – Moj mornarček 1992: Faraoni – E Tristemente 1993: Čuki – Črne oči 1994: Faraoni – Mi ljudje smo kot morje 1995: Marta Zore – Še si tu 1996: Anika Horvat – Lahko noč, Piran 1997: Faraoni – Kar je res, je res 1998: Kingston – Cela ulica nori 1999: Panda – Sive ceste 2000: Slavko Ivančič – Črta 2001: Juhubanda – Bum Bum 2002: Kingston – Hotel modro nebo 2003: Monika Pučelj – Ti ob meni si 2004: Atomik Harmonik – Brizgalna brizga 2005: Domen Kumer – Do Portoroža 2006: Domen Kumer – Banana 2007: Manca Špik – Baila, baila, baila 2008: Festivala ni bilo 2009: Jazz Station – Delam, kar se ne sme 2010: Festivala ni bilo 2011: Festivala ni bilo 2012: Nuša Derenda – Za stare čase 2013: Tinkara Kovač – Mars in venera 2014: Rudi Bučar in Frčafele – Sen znala jes 2015: Easy – Nekaj med nama 2016: Alya – Srce za srce 2017: Isaac Palma – Če te kdaj spustim iz rok 2018: Lea Sirk – Moj profil 2019: Tinkara Kovač – Bodi z mano do konca 2020: Festivala ni bilo zaradi koronavirusa 2021: Tatjana Mihelj – Ples v dežju 2022: Anika in Tinkara – Do roba in še čez 2023: Gregor Ravnik – Torek 2024: Žan Videc – Neznano 2025: Dare Kaurič – Kristalno jasno View this post on Instagram A post shared by Melodije morja in sonca (@melodijemorjainsonca) The post MMS 2026: Ste že označili 4. julij v svojem koledarju? appeared first on Evrovizija.com .
Zevin: V Sloveniji me niso slišali, na Hrvaškem so me takoj opazili
Če bi pevko Nives Cilenšek oziroma Zevin , ki se bo predstavila na Dori 2026 , opisali z eno besedo, bi izbrali … nepredvidljiva. Gre za umetnico, ki ne pozna kompromisov in ki razmišlja širše od meja držav. Evrovizije ne vidi kot cilj, temveč kot oder. Velik oder. Takšen, ki dopušča norost, pogum in karakter. V pogovoru brez olepševanja govori o identiteti, balkanskih koreninah, razliki med Doro in Emo ter o tem, zakaj danes ni več dovolj samo lepo peti. [caption id="attachment_48607" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Komaj 22-letna vizualna umetnica in glasbenica Zevin je v regiji poznana pod vzdevkom Balkan Bubblegum Princess. Hrvaška radiotelevizija (HRT) je Zevin izbrala v konkurenci rekordnih 251 prijav . Izvajalka, ki je regionalno občinstvo v zadnjih letih omrežila prek TikToka in s sodelovanji s srbskimi turbotrap zvezdniki, kot sta Buba Corelli in Jala Brat, se na Doro vrača, potem ko njena prijava s skladbo Internet leta 2025 ni prišla v ožji izbor Zevin Rojstvo udarnega imena Najprej da razčistimo – Nives ali Zevin? Zevin! Definitivno Zevin! Ime je pravzaprav nastalo iz mojega pravega imena – Nives. Če ga prebereš nazaj, dobiš Sevin, jaz pa sem črko S zamenjala z Z, da zveni bolj udarno. Letos se predstavljate na hrvaški Dori, če se ne motim pa živite v Ljubljani. Od kje torej prihaja Zevin? Sem Hrvatica, ki živi v Sloveniji. Odraščala sem v Ljubljani, a sem veliko časa preživela na Hrvaškem in v Bosni, od koder so moji starši. Moja baza poslušalcev je močna tudi v Srbiji. V Sloveniji se včasih počutim kot tujka, ko pa pridem dol, pa spet nisem povsem »njihova«. (smeh) To so ti »mixed vibes« oziroma gre za mešan vibe. Je pa tudi res, da me je tujina nekako hitreje posrkala vase in me sprejela kot umetnico. [caption id="attachment_48606" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Glasba kot športna arena Dora in Evrovizija. Od kod ta strast do Pesmi Evrovizije? Evrovizijo spremljam že od nekdaj. Vedno sem jo dojemala kot šport – samo da v glasbi. To je praktično edino pravo glasbeno tekmovanje, ki ga imamo. In danes je to tudi prostor za artiste, ki so malo »crazy«, bolj drzni, drugačni. Za tiste, ki po klasičnih poteh zelo težko pridejo do prostora. Ta svoboda mi je všeč. Ta duh. Boste ta »crazy« vibe prinesli tudi na oder Dore? Priprave na moj nastop potekajo že lep čas, časa do hrvaškega izbora je ostalo zelo malo. Psihično sem zelo pripravljena – vem, kaj želim pokazati in vem, da bom na oder Dore prinesla šov. Najbolj pomembno pa mi je, da se na koncu dneva zabavaš. Če si preveč v stresu, se to vidi. Treba je obrniti pritisk v energijo. [caption id="attachment_48609" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Balkanska zgodba o iskanju svobode Je bila vaša pesem My Mind narejena posebej za Doro? Da. Že lansko leto sem se prijavila, a nisem bila izbrana. Letos smo šli z idejo »upgrade«. Tema pesmi govori o dilemi: ali zapustiti dom, iti v tujino, biti svoboden – ali ostati, ker te dom vedno vleče nazaj. To je tista mnogim poznana balkanska zgodba, ki je hkrati univerzalna. Vsak jo lahko razume, saj ne nazadnje govori o občutku »outsiderja«, ki se trudi vklopiti v svet. Kakšni so odzivi v Sloveniji? Iskreno? Nekateri so bili malce v šoku. Predvsem zato, ker se sploh nisem prijavila kot »slovenska predstavnica« … Ampak ja – odzivi so bili večinoma pozitivni. Kaj pa odzivi na Hrvaškem. Ste pričakovali, da bo tako odmevno? Iskreno sem. Vedela sem, da prinašam nekaj svežega. Gre za nek odskočni moment. Ko sem se prijavila, sem vedela, da se bo nekaj zgodilo. Kaj potemtakem ljudi najbolj zanima o vas? Od kod ta energija. Ta stil. Veliko ljudi ne ve, da ustvarjam že pet, šest let. In mislim, da jih to najbolj intrigira – od kod sem se »kar naenkrat« pojavila. (smeh) [caption id="attachment_48610" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Zevin opisuje skladbo My Mind kot razigrano in nalezljivo ter hkrati kot himno vsem, ki želijo raziskovati svet, a ob tem čutijo nerazdružljivo vez z domom. Za izvajalko, ki je širšo regionalno pozornost nase usmerila s skladbo Njam Njam že pred tremi leti, nastop na Dori ni le tekmovanje, temveč logično nadaljevanje, ki dosledno gradi prepoznaven, samozavesten in avtentičen izraz umetnice. Umetnik mora biti več kot le pevec Znano je, da pri vaših projektih naredite skoraj da vse sami. Kako poteka vaš ustvarjalen proces? Jaz sem vedno kreativni center projekta. Imam ljudi, ki mi pomagajo realizirati stvari, ampak ideje so moje. Od videospota do make-upa, včasih tudi sama kaj zašijem. Če nekdo drug dela vse namesto tebe, potem nisi artist, ampak si samo pevec. Kako pa gledate na slovensko glasbeno sceno? Iskreno? Težko. V Sloveniji sem se velikokrat trudila, pa nisem bila slišana. Medtem ko sem šla dol so me takoj opazili. Veliko mladih artistov tukaj gara, pa jih nihče ne opazi. Mislim, da včasih ne znamo ceniti tega, kar imamo. Res je, trg je majhen, ampak dokazovati se moraš nenehno – in še takrat ni garancije. Katera publika pa vas je vseeno sprejela? Predvsem mlajša generacija. Oni so super. Starejši so me sprejeli precej manj. Razlika je res ogromna. [caption id="attachment_48608" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Erik Koletnik" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zevin[/caption] Dora ponuja več kot Ema Bi vas lahko torej kdaj vendarle lahko videli tudi na Emi? Nikoli ne reci nikoli. Ampak mislim, da bi lahko Ema dala veliko več prostora mladim umetnikom. Dora ti da več svobode. Dovolijo nam lastne videospote, upoštevajo naše želje glede kamer in luči – vse sem imela napisano na milisekundo. Pri Emi, kolikor vem iz izkušenj kolegov, te svobode ni bilo toliko. Zdi se mi, da RTV včasih ne zna dati prostora mladim, drznim umetnikom. Potem se pa čudijo, zakaj mladi odhajajo drugam ... Veliko vas primerjajo tudi z Baby Lasagno. Kaj pravite na to primerjavo? Mislim, da se vsak umetnik na svoj način ukvarja s podobnimi izzivi in karakterji. Definitivno imava oba tisto nekaj »drugačnega«. Danes na Evroviziji ni več pomembno le to, kako perfektno poješ. Pomemben je karakter, prezenca in šov. Če mi nekdo samo stoji na odru in poje, me ne zanima, pa če ima najlepši glas na svetu. Ljudje hočejo doživetje. Če torej zmagate na Dori, kaj lahko pričakujemo od vas na evrovizijskem odru? Pričakujete lahko nekaj, o čemer se bo še dolgo govorilo. (smeh) Želim premikati meje, spreminjati sceno in ljudem dati energijo, ki si jo bodo zapomnili. Na Hrvaškem, kot sem že malo prej nekaj odgovorila, se vsi sprašujejo, od kod sem se vzela s takšnim stilom – čeprav delam tam že šest let. Za vse skupaj sem nek nov, svež veter. In to nameravam izkoristiti. View this post on Instagram A post shared by ZEVIN🖇️ (@zevin_____zevin) The post Zevin: V Sloveniji me niso slišali, na Hrvaškem so me takoj opazili appeared first on Evrovizija.com .