Generacije vernikov je oblikovala in ohranjala preprosta in ljudska molitev rožnega venca, ki je zmožna mističnih višin in je obenem zakladnica najbolj temeljne krščanske teologije. Kaj je namreč bistvenejšega od Kristusovih skrivnosti, od njegovega svetega imena, izgovorjenega z nežnostjo Device Marije? Samo v tem Imenu in v nobenem drugem smo lahko rešeni (prim. Apd 4,12). Ko ga ponavljamo v vsaki zdravamariji, na neki način doživljamo izkušnjo nazareškega doma, skoraj kot da bi ponovno poslušali glas Marije in Jožefa v dolgih letih, ko je Jezus živel z njima. Prav tako izkušamo dvorano zadnje večerje, kjer so apostoli z Marijo pričakovali izlitje Svetega Duha. (…) Kako ne bi pomislili, da so tedaj v času med vnebohodom in binkoštmi Marija in apostoli tekmovali v tem, da bi se spomnili različnih trenutkov Jezusovega življenja? Nobena podrobnost se ni smela izgubiti! Vsega se je bilo treba spomniti, sprejeti za svoje, posnemati. Tako se je rodila kontemplativna pot Cerkve, katere sint...