Iskanje: otok
četrtek, 11. december
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
sreda, 10. december
Porsche 911 Carrera T Formosa: Ko nemški inženiring sreča dušo otoka
Večina "posebnih izdaj" avtomobilov je danes le obupan poskus marketinških oddelkov, da bi vam prodali nalepke za ceno manjšega stanovanja. Ponavadi gre za dolgčas na štirih kolesih z novo značko. A včasih, samo včasih, se zvezde poravnajo, inženirji v Stuttgartu spijejo dovolj kave, oblikovalci pa dobijo proste roke, da ustvarijo nekaj, kar ima dejansko dušo. Spoznajte Porsche 911 Carrera T Formosa – avtomobil, ki ni narejen, da bi ga vozili, ampak da bi ga čutili. In na žalost, verjetno ga nikoli ne boste videli v živo. The post Porsche 911 Carrera T Formosa: Ko nemški inženiring sreča dušo otoka appeared first on City Magazine .
Ne na Giro ne na Tour, Primož Roglič se vrača na Vuelto, kjer bi se z zmago znova vpisal v zgodovinske anale #video
Člani kolesarske ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe so danes na dobro obiskanem medijskem dnevu v mestu Binissalem na španskem otoku Majorka predstavili okvirni tekmovalni program sezone 2026. Roglič bo po dolgih letih, ko je nastopil na dveh tritedenskih dirkah v sezoni, tokrat predvidoma nastopil le na Dirki po Španiji, kjer bi s peto skupno zmago postal absolutni rekorder španske Vuelte.
Roglič bi v sezoni 2026 lahko dosegel tri mejnike – kako se bodo odločili v ekipi?
Palma de Mallorca – medtem ko je zimska športna sezona v polnem zamahu in slovenski skakalci in skakalke nizajo zmage kot po tekočem traku, se profesionalni kolesarji, ki so komaj oktobra končali tekmovalno leto, v toplih krajih ob morju že pripravljajo na sezono 2026. Danes bosta svoje cilje na novinarski konferenci ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe v Binissalemu na španskem otoku Majorka predstavila Primož Roglič in Jan Tratnik. Tadej Pogačar bo svoj program obelodanil v soboto, 13. decembra, na medijskem dnevu ekipe UAE Emirates v Benidormu na španski Costa Blanci.
torek, 9. december
Na prvi pogled je Betina na otoku Murterju eno izmed tistih dalmatinskih mestec, kjer življenje teče počasi in v ritmu valov. A decembra se tam zgodi nekaj, kar ne najdemo nikjer drugje na Jadranu. Ko drugje prižigajo lučke na trgih, Betina prižge luči na morju. Vsako leto domačini okrasijo tradicionalne betinske gajete – lesene ladje, […] Objava V tem hrvaškem obalnem mestu imajo zanimivo adventno tradicijo se je pojavila na Vse za moj dan .
Tragedija na otoku. Val je odnesel kopalce na odprto morje.
Močan val je v nedeljo skupino plavalcev na španskem otoku Tenerife odnesel na odprto morje, pri čemer so se štiri osebe utopile, ena pa je še pogrešana, poroča Sky News. Tragedija se je zgodila na priljubljeni turistični atrakciji.
V tragični pomorski nesreči je življenje izgubilo kar 18 migrantov. Pomorska nesreča se je zgodila v soboto 26 nmi jugozahodno od grškega otoka Kreta. Gumenjak, ki je prevažal 20 migrantov, se je prevrnil. Nesrečo so opazili mornarji na tovorni ladji, ki pluje pod turško zastavo. Na lokacijo so se nemudoma odpravila plovila luške kapitanije in obalne straže v pomoč pa sta odletela tudi helikopter in letalo. Gumenjak, s katerim so želeli prečkati Sredozemsko morje in pristati na grškem otoku, je bil napol potopljen. Delavci luške kapitanije so pripluli na lokacijo nesreče in iz morja potegnili 18 trupel migrantov, dva sta nesrečo preživela. Oba brodolomca in trupla so prepeljali v luko Ierapetra na otoku Kreta. Zakaj je prišlo do nesreče za zdaj še ni znano. Na podlagi pogovorov s preživelima potnikoma so ugotovili, da je bilo na plovilu skupno 20 oseb. Reševalno akcijo so zato zaključili. Podobne pomorske nesreče na tem področju niso redkost. Zaradi slabih življenjskih razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki se število poskusov ilegalnih vstopov v Evropo povečuje. Trenutno je v porastu število ilegalnih prevozov iz Libije. i slabih življenjskih pogojev na bližnjem vzhodu in Afriki se število poizkusov ilegalnih vstopov v Evropo povečuje. Trenutno je v porastu število ilegalnih prevozov iz Libije. Foto: Grška obalna straža
ponedeljek, 8. december
Japonci trepetajo, po močnem tresenju tal še eno resno opozorilo
Močan potres na otoku Honšu.
Policijsko varovanje princa Harryja spet buri duhove na Otoku
Pravica princa Harryja do policijskega varovanja med obiski v Združenem kraljestvu je znova predmet preverjanja, potem ko je maja izgubil sodni spor g
Jezni kmetje na Kreti s kamenjem in palicami nad policijska vozila
Več deset kmetov se je danes ob protestih na grškem otoku Kreta spopadlo s policijo, ki jim je blokirala dostop do letališč. Kmetje v Grčiji že od kon
Visoki valovi na otoku Tenerife terjali štiri življenja
Lokalne oblasti so v nedeljo izdale opozorila pred visokimi valovi. Minstrstvo za zunanje zadeve ni prejelo informacij o morebitni slovenski žrtvi.
Valovi na otoku Tenerife odnesli štiri življenja, enega človeka še pogrešajo
Na zahodni obali španskega otoka Tenerife so visoki valovi v nedeljo v morje odnesli več ljudi. Nesreča je po najnovejših podatkih zahtevala štiri smr
S pogledom na modrino med celino in otokom Krkom pri naših sosedih se dviga konstrukcija, ki ni le del hrvaške cestne povezave, temveč tudi tehnološki spomenik nekega obdobja. Most na Krk je ostal simbol drznosti, natančnosti in zaupanja v znanje, ki je v sedemdesetih letih prepričalo svet, da je mogoče zgraditi nekaj, kar se je […] Objava Most na otok Krk: zgodba o betonskem loku, ki je premaknil meje gradbeništva se je pojavila na Vse za moj dan .
Na španskem otoku Lanzarote te dni poteka evropsko prvenstvo v badmintonu do 17 let, kjer barve Slovenije zastopa tudi mladi mengeški talent Tim Bregar, član Badminton kluba Mengeš. Na prvenstvu ga spremlja njegov trener Uroš Bregar, s katerim kot predan in uspešen športni dvojec že vrsto let soustvarjata razvoj mengeškega badmintona. Tim je na tekmovanju […]
Na Tenerifu so visoki valovi odnesli več ljudi. Trije so umrli, eno osebo še pogrešajo. Nesreča se je zgodila na priljubljenih klifih Los Gigantes.
Jasper Philipsen: Tadej je bog kolesarstva, a njegova moč je skromnost
Belgijski sprinter Jasper Philipsen se na Kanarskih otokih pripravlja na novo sezono, ki bo po njegovem polna izzivov, vrhunskih tekmovanj in pomembnih odločitev.
Valovi na otoku Tenerife vzeli tri življenja
Na zahodni obali španskega otoka Tenerife so visoki valovi v nedeljo v morje odnesli več ljudi. V nesreči so trije ljudje umrli, še trije so bili poškodovani, enega človeka pa še pogrešajo, poroča španska radiotelevizija RTVE.
Prva vožnja: Capri je zdaj drugačen
Povej mi, kdo si, in povem ti, kakšen avto voziš. Ali obratno. Ford capri je legendarno ime, sedanjost pa je naredila temeljit rez s preteklostjo. Capri je nekaj kilometrov velika vulkanska skala, otok na jugu Neapeljskega zaliva, precej romantična (in pr
nedelja, 7. december
Tragedija na Zakintosu: pitbul napadel dveletnika, ki je zaradi hudih poškodb umrl
Grški otok Zakintos, priljubljeno turistično destinacijo, je pretresla grozljiva tragedija. Dveletni deček je umrl po tem, ko ga je napadel pes pasme pitbul. Po poročanju tujih medijev je bil otrok doma s starši, ki so jima zaradi suma malomarnosti že odvzeli prostost.
Jensen Huang CEO Nvidia: Mož, ki je vreden 5 bilijonov, a živi v nenehnem strahu, da bo jutri vsega konec
Večina ljudi bi ob pogledu na bančni račun, ki presega BDP večine evropskih držav, naročila koktajl na zasebnem otoku. Jensen Huang? On ob štirih zjutraj preverja e-pošto in se poti od tesnobe. Dobrodošli v umu človeka, ki poganja vašo prihodnost. The post Jensen Huang CEO Nvidia: Mož, ki je vreden 5 bilijonov, a živi v nenehnem strahu, da bo jutri vsega konec appeared first on City Magazine .