Iskanje: otroške+igre

sreda, 15. april

RumenoEvrovizija.compred 59 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 59 dnevi

Alejin modni letak prinaša dodatne ugodnosti

Naša najmodernejša nakupovalna destinacija je vstopila v sezono, kjer prevladujeta eleganca in udobje. V nabiralnik so obiskovalci že dobili poseben Alejin modni letak, ki prinaša dodatne ugodnosti. Na njem so kuponi, s katerimi si lahko izbrana oblačila in obutev v modnih trgovinah privoščite po znižanih cenah. Letak velja vse do tega petka, 17. aprila, in predstavlja odlično priložnost za ugodne modne nakupe. [caption id="attachment_49426" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Aleja" align="none" width="1000"] [/media-credit] Spomladanska modna zgodba v Aleji s številnimi znižanji.[/caption] Čakajo vas nove modne kolekcije Nova kolekcija v Alejinih trgovinah narekuje drzne modne kose, ustvarjene za tiste, ki cenijo kakovost, slog, brezčasnost in barvne poudarke, ki poskrbijo, da bo vsak vaš korak izžareval samozavest. Letošnjo pomlad zaznamujejo svežina, lahkotnost in igrivost. Pastelne barve, denimo v vseh odtenkih in lahkotni materiali ustvarjajo popolno ravnovesje med udobjem in eleganco. V ospredju so sproščeni kroji, drzne, a elegantne kombinacije in premišljeno plastenje. Modne kombinacije dopolnjuje obutev ter izbrani dodatki, ki celoten videz zaokrožijo in mu dodajo pridih pomladanske svežine. Najdete jih v trgovinah C&A, Reserved, Mohito, s.Oliver, H&M, Tommy Hilfiger, Comma in številnih drugih. ALEJA bo v prihodnjih tednih pisano pomladno razigrana. Vabi vas na prijetno druženje na edinstvenih terasah nad mestom ali igro s prijatelji na treh modernih padel igriščih, kavico na pomladnem soncu ali kosilo v eni izmed številnih restavracij. Vaši najmlajši pa lahko uživajo v igri na otroškem igrišču na prostem. The post Alejin modni letak prinaša dodatne ugodnosti appeared first on Evrovizija.com .

torek, 14. april

nedelja, 12. april

ZanimivostiMetropolitanpred 61 dnevi

ZanimivostiMetropolitanpred 61 dnevi

Travmatska igra otrok: ko poskuša igra predelati travmo

Kot je zapisala otroška psihiatrinja Lenore Terr, ki je med prvimi sistematično raziskovala travmo pri otrocih: »Otroci, ki so doživeli travmo, jo pogosto ponovno uprizarjajo v igri, namesto da bi o njej govorili.«

RumenoEvrovizija.compred 61 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 61 dnevi

Søren (Danska): od podeželja do Evrovizije – zgodba, ki diši po zmagi

Søren Torpegaard Lund , na katerega na Evroviziji 2026 stavi Danska, je pevec, tekstopisec in performer, ki prihaja iz majhnega kraja Gudme. Njegov izjemen talent je bil prepoznan že zgodaj, saj je bil pri rosnih 17 letih sprejet na nacionalno šolo uprizoritvenih umetnosti, in sicer kot najmlajši študent v zgodovini te ustanove. Po diplomi leta 2019 je svojo kariero gradil na največjih danskih odrih, kjer je zablestel v glavnih vlogah produkcij, kot so West Side Story (Tony), Kinky Boots (Angel) in Romeo in Julija (Romeo). [caption id="attachment_49404" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikolaj Thaning Rentzmann" align="none" width="1000"] [/media-credit] Søren Torpegaard Lund bo prepeval za Dansko.[/caption] Dansk Melodi Grand Prix Po nastopu na izboru Dansk Melodi Grand Prix 2023 je Søren doživel ustvarjalni preboj, ki ga je spodbudil, da je v celoti sprejel svojo identiteto avtorja in glasbenika. Danes ustvarja pod okriljem neodvisne založbe Little Yellow House, ki jo je ustanovil evrovizijec Tim Schou in kjer so v ospredju umetniška svoboda, kreativnost ter pristnost. Leta 2025 je izdal EP z naslovom »Øjensten«, globoko oseben projekt, skozi katerega predstavlja sodelovanje, igrivost in čustvena iskrenost. Na evrovizijski oder Søren stopa kot predstavnik nove generacije umetnikov – zanj sta vrhunski nastop in pisanje pesmi neločljiva dela enovitega umetniškega glasu. Njegovo ustvarjanje združuje čustveno globino gledališča z intimo sodobnega kantavtorstva, v svojih delih pa neutrudno raziskuje vprašanja identitete, pripadnosti in poguma, da si to, kar si. [caption id="attachment_49402" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikolaj Thaning Rentzmann" align="none" width="1000"] [/media-credit] Søren Torpegaard Lund stavi na skladbo Før Vi Går Hjem .[/caption] »Evrovizija je danes enakovredno glasba in odrski nastop – prav v tem ravnotežju nastane popolna evrovizijska skladba.« Søren Søren Torpegaard Lun Danski ESC predstavnik Kako bi se predstavili evropskemu občinstvu in katera je največja zmota, ki jo imajo ljudje o vas? Rekel bi, da sem nekakšna 'mešanica' pop dive in precej sproščenega tipa s podeželja! (smeh) Hm, največja zmota o meni je, da ljudje včasih mislijo, da imam za vse naravni talent, pri katerem se vse preprosto zgodi samo od sebe, vendar je za tem veliko ur vaj in treninga, ki še zdaleč ni zaključen. Kaj vam pomeni nastop na ESC 2026 in ali je to vrhunec vaše kariere ali šele začetek? To je zagotovo največja stvar, ki jo doživljam do zdaj, kar je zame naravnost neverjetno. Še vedno ne morem verjeti, da se to res dogaja ... ampak naj vam zaupam, da je to šele začetek, saj že delam na naslednjem projektu. [caption id="attachment_49401" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikolaj Thaning Rentzmann" align="none" width="1000"] [/media-credit] Søren Torpegaard Lund[/caption] Bi se opisal kot potencialni zmagovalec? »Da, bi,« jasno odgovori Søren. Spomni se Otroške Evrovizije Kdaj in kako se je začelo vaše zanimanje za Evrovizijo? Moja evrovizijska zgodba se je začela, ko sem bil zelo majhen. Ne spomnim se čisto vsega, spomnim pa se otroške Evrovizije iz leta 2001 – imel sem jo na CD-ju, star sem bil komaj 3–4 leta. Spomnim se, da sem si takrat mislil: vau, ti otroci so na tako velikem odru, kakšni občutki so to ... Kakšna je osrednja zgodba oziroma sporočilo vaše pesmi in ali temelji na osebni izkušnji ali gre bolj za univerzalno tematiko? Pesem govori o človeškem občutku predajanja napakam, ki jih delamo vsi, o vračanju k osebi znova in znova, čeprav vemo, da je toksična, a nam hkrati pomaga, da razumemo sami sebe, odrastemo in živimo življenje v polnosti – ter se naučimo odpuščati. Kar zadeva glasbeni navdih sem želel ustvariti popolno popzvezdniško fantazijo; velik navdih je bil Troye Sivan, pa tudi Clara Sofie, ki je ena od avtoric pesmi in prava klubska kraljica Danske! Kako bi potemtakem opisali vašo pesem v treh besedah? Hrepenenje, uspešnica – in nekaj vročega. [caption id="attachment_49400" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikolaj Thaning Rentzmann" align="none" width="1000"] [/media-credit] Søren Torpegaard Lund[/caption] »Stavne kvote včasih spremljam, vendar ne vplivajo name.« Søren Rad ima balade Kaj vidite kot svojo največjo prednost v primerjavi z letošnjo konkurenco in iskreno – kaj bi lahko bila vaša najšibkejša točka? Ne vem povsem, kakšne so moje prednosti v primerjavi z drugimi, vem pa, kaj je moja prednost – to je moj trening v glasbenem gledališču in dejstvo, da mi nastopanje na odru ni nič novega. Kaj bo izstopajoči trenutek vašega nastopa in ali je bil načrtovan od samega začetka ali se je razvil med vajami/pripravami na ESC? Mislim, da je moj izstopajoči trenutek morda vstop v 'stekleno kletko'. To se je zgodilo med vajami – vedel sem, da želim biti obrnjen na glavo, potem pa je moj koreograf rekel: »Zdaj pa pojdi v kletko«. (smeh) In potem smo nekako skupaj ugotovili, kako to izpeljati gladko. Kdo so vaši favoriti in če bi morali podeliti svojih 12 točk – komu bi jih dali? Veste, to je kot izbirati med otroki – rad imam vse svoje evrovizijske kolege! Spreminja se iz dneva v dan, trenutno pa sem navdušen nad portugalsko pesmijo. Obožujem takšne balade in skladbe, ki temeljijo na harmoniji – dobim kurjo polt. [caption id="attachment_49403" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikolaj Thaning Rentzmann" align="none" width="1000"] [/media-credit] Søren Torpegaard Lund[/caption] Največji strah tik pred odhodom na oder? »Da bi izpustil iz rok v mikrofon.« Søren O rezultatu na ESC Kaj bi za vas osebno pomenil »dober rezultat« in kateri rezultat bi vas iskreno razočaral? Dober rezultat bi mi zagotovo veliko pomenil. A moj cilj ob vstopu v to tekmovanje nikoli ni razmišljanje o točkah, ker to odvzame del zabave in prisotnosti v trenutku med nastopom – in na koncu lahko celo poslabša rezultat. Zato se res trudim osredotočiti na užitek in na veščine, ki jih potrebujem za nastop. Ampak če se ne uvrstim v finale, bom verjetno malo žalosten. (smeh) Kakšni so vaši načrti po Evroviziji? Imate že konkretne projekte – album, turnejo, mednarodno kariero? Pripravljam novo glasbo, tako da boste vse skupaj kmalu izvedeli in slišali. (smeh) Poleg tega se poigravam z mislijo, kako bi svojo igralsko kariero združil z glasbeno. Čisto za konec … kaj radi počnete, ko niste povezani z glasbo? Kaj vas takrat navdušuje? Rad preživljam čas na kavču ob televiziji. (smeh) Iskreno pa še nisem povsem ugotovil, kaj me navdušuje zunaj glasbe in igre. Tako da bom moral še malo delati na tem. [caption id="attachment_49399" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Nikolaj Thaning Rentzmann" align="none" width="1000"] [/media-credit] Søren Torpegaard Lund[/caption] »Marsikoga bi presenetilo, da sem za vsem tem evrovizijskim bliščem v resnici neverjetno neroden fant.« Søren (pove v smehu) The post Søren (Danska): od podeželja do Evrovizije – zgodba, ki diši po zmagi appeared first on Evrovizija.com .

sobota, 11. april

sobota, 4. april

ZanimivostiSvet24pred 69 dnevi

ZanimivostiSvet24pred 69 dnevi

Otroci med igro v reki Savi našli vrečko s človeško lobanjo

Nedolžno otroško igro ob reki Savi v Zagrebu je opoldne prekinilo grozljivo odkritje. Policijska preiskava je v polnem teku.

torek, 31. marec

ŠportSiol.netpred 73 dnevi

ŠportSiol.netpred 73 dnevi

Kako je bila v otroških letih videti Ana Ivanović?

Ljubitelji tenisa se gotovo še zelo dobro spomnijo Ane Ivanović, nekdanje prve teniške igralke sveta, ki je bila svoje čase ena najpopularnejših igralk – ne samo po videzu, ampak tudi po njeni izjemni igri.

četrtek, 26. marec

sreda, 25. marec

Lepota in zdravjeRingaraja.netpred 80 dnevi

Lepota in zdravjeRingaraja.netpred 80 dnevi

Otroška soba, ki se spreminja skupaj z otrokom

Otroška soba je prostor prvih sanj, igre in učenja. Program Magnet omogoča prilagodljivo ureditev, ki raste skupaj z otrokom, hkrati pa s premišljenimi rešitvami poskrbi tudi za udoben spanec in zmanjšano izpostavljenost sevanju.

ponedeljek, 16. marec

RumenoEvrovizija.compred 89 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 89 dnevi

Ornella Vanoni, naj ti svetloba zvezd kaže pot v mehki večnosti

Obstajajo duše, ki si za izraz izberejo glas. Ornella Vanoni je pela, kot bi odpirala spomine, starejše od enega življenja. Njena interpretacija je nosila mehko, a prodorno zavest o tem, da čustvo ni naključje, temveč pot učenja. Da ljubezen je in smo. V njenih pesmih se razpira občutek, da energija potuje skozi čas in išče glas, ki jo zna izgovoriti. O tej dimenziji Ornelle – o umetnosti kot vibraciji in o ljubezni kot zavestni izbiri duše – sem se pogovarjal s Tamaro Babić Nikiforov . Ustvarjalka mlajše generacije njeno ostalino bere premišljeno, s spoštovanjem do zgodovinskega konteksta in z občutljivostjo za tisto nevidno plast, kjer se osebno sreča z univerzalnim. O Ornelli Vanoni Ornella Vanoni je prihajala iz časa, ko je bil socializem ne le politična ideja, temveč tudi kulturna in etična drža – vera v dostojanstvo dela, v skupnost, v solidarnost. Kako ti kot samozaposlena v kulturi danes bereš ta izginjajoči miselni svet? Se ti zdi, da je bila njena umetniška drža tudi oblika tihega upora proti individualizmu in trgu? Mislim, da je bila v času Ornelle Vanoni kulturna skupnost v Italiji res močnejša kot danes, predvsem zaradi povojne solidarnosti in ideoloških gibanj. To obdobje ekonomskega čudeža, ki je Italijo iz revščine popeljalo v hitro industrializacijo, je moralo biti zelo zanimivo. Delavski razred je ustanavljal sindikate ter gledališke kolektive, kot je na primer Piccolo Teatro v Milanu, kjer je Ornella začela svojo ustvarjalno pot. Kot samozaposlena v kulturi ta miselni svet čutim kot dragocen – čeprav izginjajoč – opomnik na vrednost skupnosti v času, ko prevladujeta individualizem in gig ekonomija. Ornellina umetniška drža, njena čustvena globina in interpretacije delavskega življenja – kot v pesmi Canzoni della mala – se mi zdijo subtilen upor proti hladni komercializaciji. Mislim, da je skozi svoje pesmi poudarjala, da mora umetnost predvsem služiti ljudem in ne le profitu. Če bi imela možnost, bi se v veseljem teleportirala nazaj v čas, ko so ljudje – tako si vsaj romantično predstavljam – pili kave in se pogovarjali o idejah, ne da bi jim oči ves čas uhajale na sodobne vseprisotne zaslone. https://www.youtube.com/watch?v=_JhCErq2NyM&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=8 Objemi Pesem Abbracciami forte kliče po objemu, po telesni bližini, po človeški prisotnosti. Kako razumeš ta »močni objem« v kontekstu šestdesetih – kot ljubezenski nagovor ali kot hrepenenje po varnosti v času družbenih premikov? Beseda objem je ena mojih najljubših besed – kot tudi dejanje samo, saj sta v objemu srci najbližji drugo drugemu. Beseda hug naj bi izvirala iz starodavne skandinavske besede hugga, ki pomeni hippy – tolažiti. Mislim, da Ornella v tej pesmi prosi ravno za to – za tolažbo, močan objem, ki ga razumem kot hrepenenje po čustveni varnosti znotraj prepovedane ljubezni, iskanju intimne ter neerotične bližine in zatočišču pred svetom. Vendar mi je všeč tvoja interpretacija, da objem morda zajema širši družbeni kontekst. Šestdeseta so Italiji prinesla hitre spremembe – od nerazvitosti do urbanega individualizma – in morda objem zares simbolizira izgubljeno skupnost in toplino v času negotovosti. Sploh glede na to, da se v Ornellini karieri osebno ves čas prepleta z motivi delavskega hrepenenja po človeškosti. https://www.youtube.com/watch?v=WpYbcxMxZ10&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=4 Čustvena moč Io ti darò di più – več čustev, več predanosti, več resnice. Se ti zdi, da Vanoni tukaj že presega klasično vlogo pevke in postane pripovedovalka ženskega notranjega sveta, ki ni več pasiven, temveč zavesten svoje moči? Mislim, da besedilo predvsem poudarja altruizem, kar me spominja na filozofe, kot je Emmanuel Levinas, ki je v svoji etiki ljubezen postavil kot absolutno odgovornost za drugega – ne kot čustvo ali izbiro, temveč kot človeško primarno dolžnost, ki presega lastne potrebe in pričakovanja. Ker se je pesem rodila v šestdesetih, ki so bila pod vplivom eksistencializma – Camus, Sartre – mislim, da pesem v središče postavlja žensko subjektivnost, ki ni več pasivna, temveč preseže utilitaristično ljubezen – v zameno za nič – z iracionalno radodarnostjo in poudarja pomen lastne volje v nestabilnosti časa – migracije, spolna revolucija, ekonomski premiki. Končno je ženska avtonomno bitje in ni več pasivna prejemnica moške volje kot v klasični romantiki, temveč svobodno izbira predanost – kljub kaosu čustev in dvomom. Pesem tako postane feministični manifest: moč ni v pasivnosti, temveč v zavestni izbiri preseganja omejitev. V sodobnem času, ko so tako popularni situationshipi, ghostingi in podobno, je morda še težje odpreti srce, saj je tisti, ki ga odpre, obravnavan kot šibkejši, Ornella v svoji pesmi pa odprto srce prikazuje ravno obratno – kot dokaz čustvene moči. https://www.youtube.com/watch?v=zTqVYZh_-70&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=1 Glasba Naslov La musica è finita zveni skoraj brutalno: glasbe je konec. Kako vidiš to pesem – kot konec neke ljubezni ali kot konec iluzij neke generacije? Je to trenutek, ko Ornella prvič javno zapoje o praznini? Če sem se prav pozanimala, je Ornella pesem prvič zapela leta 1967, sredi italijanskega ekonomskega čudeža in ravno pred majskimi nemiri. Mislim, da naslov simbolizira konec nedolžne romantike. Strinjam se s tabo, da ima pesem dvojni pomen, oseben in generacijski. Na zabavi sreča bivšega ljubimca, ampak srečanje v njej pusti melanholijo in občutek praznine. Zabava se konča, prijatelji odidejo in ona ostane sama. Mislim, da pesem odpira vrata temam osamljenosti v moderni Italiji, kjer se iluzije o večni ljubezni in skupnosti začnejo drobiti. Prej je pela o strasti in presežkih, tu pa se prvič sooči s tišino, polno neizrečenosti, in samoto. Njena glasba mi je prav zato všeč, ker jo lahko bereš osebno, dejansko govori o lastni izgubljeni ljubezni, lahko pa v njej vidiš širše družbene ideje. https://www.youtube.com/watch?v=OiHE8A4-Muo&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=7 Bela barva Casa bianca kot simbol čistosti, izolacije, morda tudi čustvene sterilnosti. Kaj zate predstavlja ta prostor? Je to zatočišče ali zapor? In zakaj misliš, da je prav ta pesem tako močno resonirala z občinstvom? Besedilo pravi: otrok joče, hiša, ki je do zdaj predstavljala dom, poln ljubezni, pa v spominu postane strašna, podrta, ker je čas uničil otroštvo. Bela barva simbolizira čistost, hkrati pa tudi sterilnost in nedosegljivost – kot nedosegljiv prostor, kjer se otroške sanje soočijo z resničnostjo izgube te nedolžnosti. Jaz osebno pesem razumem kot strah pred preteklostjo in osamljenostjo, ki jo v nekem trenutku življenja – večinoma ob prelomnicah – najbrž občutimo prav vsi. Mislim, da je na Sanremu leta 1968 pesem Italijane zadela ravno v ključnem trenutku, ko je cela generacija menjala podeželske hiše za mestna stanovanja, kar je v marsikomu najbrž sprožilo nostalgijo in krizo. Ornellin glas je dodal še osebno bolečino, zato je lahko vsakdo za zaprtimi očmi videl svojo izgubljeno belo hišo. Jaz v njej vidim svoj otroški dom, stanovanje na Kidričevi ulici, okrušen zid v kopalnici, posteljo s skrivnim sporočilom, zapisanim na letvice, in zahajajoče sonce. V trenutku so pred mano vse slike in pohištvo, skoraj vonjam lahko svojo lipo za blokom in skupaj z njo svoje otroštvo. https://www.youtube.com/watch?v=wAUIa6OTk3w&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=2 Ljubezen Večnost je pojem, ki presega čas, telo in zgodovino. Kako se ti zdi, da se Ornella v pesmi Eternità spogleduje z idejo ljubezni kot nečesa, kar ni omejeno na en sam obstoj? To je še ena njena pesem, ki se lahko razume na več načinov. V skladbi Eternità Ornella opisuje trenutek opazovanja spečega ljubimca, ko začuti, da ljubezen ni omejena na eno življenje. Angel na stropu simbolizira duhovno ljubezen okraj tega življenja. Kot da bi okusila neskončno srečo v sedanjem trenutku, z motivom cveta večnosti. Ko Ornella poje, se mi zdi, da ljubezen ne pripada le sedanjosti ali preteklosti, ampak nekemu skupnemu prostoru duš, ki so se srečale že prej in se bodo srečale tudi v naslednjih življenjih. Ta ideja se sicer pojavlja predvsem v vzhodnih tradicijah. V hinduizmu obstaja pojem atman. To je individualna duša, ki je del univerzalne duše – brahman. Dve duši, ki se ljubita, se v resnici prepoznavata kot del istega izvora. Ljubezen kot spomin in ne kot odkritje. V svojem zvezku citatov imam zapisan tudi Rumijev citat iz knjige Masanava, ki se nekako povezuje tudi z Ornellino pesmijo: »Tam zunaj, okraj idej o pravilnem in napačnem, je polje, tam te bom počakal.« Ornella je v intervjujih sicer poudarjala čustveno ranljivost, ne vzhodne filozofije, a si vseeno ne morem pomagati, da v njeni pesmi ne bi začutila še enega globljega pomena. Ljubezen, ki presega romantično strast tega trenutka, ki ne govori le o ljubezni med dvema človekoma, temveč o ljubezni kot univerzalni sili, ki obstaja onkraj časa in telesa. To me je spomnilo tudi na Goethejevega Fausta in ljubezenske pesmi West–östlicher Divan, kjer avtor razvija idejo, da ljubezen ni le čustvo, ampak princip, ki drži svet skupaj, torej nekaj kozmičnega in ne le osebnega. https://www.youtube.com/watch?v=8EBhJ9-SiJY&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=6 Kriza zrele ženske Pesem Io come farò zrele umetnice, ki se sooča z negotovostjo, izgubo orientacije in vprašanjem nadaljevanja. Kako jo razumeš? Kot izraz človeške ranljivosti – in hkrati notranje vzdržljivosti? Mislim, da v tej pesmi Ornella res izžareva krizo zrele ženske. V pesmi poje, da se počuti »fuori posto« – kot da ponavlja svojo vlogo v igri, ki ji ne verjame več, medtem ko se v njej rodi »bambina«, notranji otrok, ki spreminja realnost v fantazijo. Lahko si izmisli smeh, zgodbe ali celo zvezde iz papirja, le ljubimca si ne more izmisliti. Njegove oči, usta, prisotnost – predvsem pa odsotnost – so preveč resnični, da bi jih lahko nadomestila z domišljijo. V letu 1989, ko je Ornella to pesem prvič zapela, je bila v polni zrelosti svoje kariere, stara štiriinpetdeset let. Živela je v Milanu, bila je finančno stabilna, z lastno založbo Vanilla, a čustveno v fazi introspekcije. Io come farò razumem kot javno izpoved o negotovosti in priznanje umetniške krize, ki se ji je zgodila na prehodu ikone šestdesetih v zrelo umetnico. Pesem opisuje predvsem njen notranji boj. Prizadeva si izumiti realnost – nasmeh, zgodbe, zvezde, ampak vsega se vseeno ne da rešiti z domišljijo. Za razliko od pesmi Eternità tu ljubezen ni večna, ampak ranljiva, kar odraža njeno takratno življenjsko fazo. Kako karierno in osebno naprej, če ti ljubezen ne drži več kompasa? https://www.youtube.com/watch?v=VmE3_M0xsMo&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=5 Drevesa Drevesa kot priče časa, kot bitja, ki stojijo, rastejo, molčijo. Kako vidiš simboliko dreves v pesmi Alberi? Je to Ornellin dialog z naravo, s koreninami, z minljivostjo človeškega življenja? Ornella je pri pesmi sodelovala z Enzem Gragnaniellom, napolitanskim avtorjem, ki je pesem ustvaril kot kritiko urbanizacije in izgube korenin – navdihnil ga je pogled na avtoceste, ob katerih so sekali drevesa, ki so v pesmi sicer simbol svobode in identitete. Zato Ornella poje z južnoitalijanskim naglasom, ki posebno poudarja tradicijo in zgodovino. V pesmi primerja ljudi z drevesi – v urbaniziranem svetu smo odrezani, kot so odrezana drevesa ob avtocestah – izgubljamo luč in postajamo osamljeni. Hkrati pa listi – foglie sparse al vento – simbolizirajo prehodnost človeških čustev in odnosov, a korenine vseeno ostajajo. Mislim, da je pesem Alberi Ornellin poziv k vrnitvi domov, saj dom zaceli še tako hude rane. To tudi resonira z njeno zrelostjo leta 1999 in z njenimi pesmimi o ohranjanju duše. Tudi Hermann Hesse je o drevesih zapisal eno najlepših besedil, kar sem jih kadarkoli prebrala – iz njegove zbirke fragmentov iz leta 1920, Wandering: Notes and Sketches. Spomnila sem se predvsem na ta citat, sicer v prostem prevodu: »Zame so bila drevesa vedno najbolj prodorni pridigarji. Drevesa imajo dolge misli, dolgo dihanje in počitek. To je dom. To je sreča.« Tudi Ornella v pesmi kljub kritiki in bolečini daje upanje. Torej sledimo drevesom v iskanju svobode in sanj. https://www.youtube.com/watch?v=xdjUI76zGWg&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=3 Ljubezen do sebe Učiti se ljubiti – sebe in druge – pri skoraj devetdesetih. Kako pomembno se ti zdi sporočilo pesmi Imparare ad amarsi danes, v svetu, ki pogosto zamenjuje ljubezen z učinkovitostjo, hitrostjo in podobo? Sporočilo te pesmi iz leta 2018 je danes zelo pomembno, morda celo bolj kot kadarkoli prej. Ornella spodbuja k avtentičnosti ljubezni v svetu hitrih všečkov. V svetu Instagrama in spletnih zmenkov to postane upor – ljubezen ni internetna podoba, ampak je sprejemanje lastnih in tujih gub, napak in časa. Ljubezen do sebe je nazadnje temelj za ljubezen drugih. Pesem uči, da je prepustitev sedanjemu trenutku pot do sreče, ko sebe in druge ljubiš brez pričakovanj, sprejemaš konce in ohranjaš otroško radost – in to kljub bolečini, ne da bi vedel, kaj te čaka v prihodnosti. Ornella znova pokaže svojo filozofijo, ki spremlja več njenih pesmi – da prava moč ni v učinkovitosti, ampak v ranljivosti: ljubiti polno, do zadnje emocije. Tamara Babić Nikiforov (1993) je magistrica scenaristike (Univerza v Ljubljani, AGRFT). Deluje kot dramaturginja, književnica, režiserka, scenaristka, urednica in vodja literarnih delavnic. Kot mentorica sodeluje tudi pri ŠtudenTeatru, kjer podpira mlade ustvarjalce pri razvoju gledaliških projektov. Sodelovala je pri številnih filmskih (Tišina, Jaz tebi – ti meni, Slepe miši), gledaliških (Umorjeni spomin, Vaje v slogu, Zajček in ptica) in literarnih (časopis November, revija Objem) projektih doma ter v tujini. Med njenimi bolj odmevnimi projekti je režija in koordinacija otvoritvene parade Evropske prestolnice kulture 2025. Trenutno pripravlja svoja knjižna prvenca: zbirko kratkih zgodb v slogu magičnega realizma ter roman o materinstvu. Posebna energija Če Ornello Vanoni pogledava onkraj biografije in diskografije: s čim je po tvojem mnenju svetila njena luč – in še vedno sveti? Je bila to iskrenost, ranljivost, glas? Ali nekaj, česar ne moremo poimenovati, a vemo, da energija ne izgine, temveč se le preobrazi? Mislim, da je tisto nedefinirano nekaj pri Ornelli Vanoni povezano z njeno sposobnostjo preobražanja bolečine v toplino. Kot Hessejeva drevesa, ki mirno stojijo skozi viharje. Ampak Hesse čisto na koncu pravi: »Kdor se je naučil poslušati drevesa, ne želi več biti drevo. Želi biti le tisto, kar je. To je dom. To je sreča.« Mislim, da je Ornella našla prav to avtentičnost in je bila to, kar je bila, nič več in nič manj. Njena luč ne ugasne, ker je imela premočno energijo, ki je še vedno prisotna v njenih delih. Mislim, da sta njeni največji moči pristna človeškost in pogum, da si je dovolila biti ranljiva. Prav zato je postala ogledalo naših lastnih ran, hrepenenj in smeha. Ko poslušam njene pesmi, se mi zdi, kot da bi poslušalcem nekje zadaj tiho šepetala: »Tudi ti to čutiš, kajne? Kaj pa, če bi tudi ti živel, živela odprto?« The post Ornella Vanoni, naj ti svetloba zvezd kaže pot v mehki večnosti appeared first on Evrovizija.com .

nedelja, 15. marec

RumenoEvrovizija.compred 90 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 90 dnevi

Gregor Ravnik razkril spomine iz otroštva

Na kaj najprej pomislite, ko vas nekdo vpraša o spominih iz otroštva? Se spomnite časov, ko so nam starši rekli, naj pridemo domov, ko se na ulici prižgejo luči? Ko so bila poletja neskončna, kolesa odložena ob robu pločnika, otroški smeh pa je odmeval med hišami do poznega večera ... V naši ulici Prav tja, v tiste brezskrbne, skoraj filmske trenutke, nas z ekskluzivnimi posnetki popelje nova skladba V naši ulici, ki jo kot prvo letošnjo predstavlja Gregor Ravnik. Gre za eno najbolj srčnih z njegovega drugega albuma Verjamem, ki je izšel lani jeseni. Besedilo je Gregor tudi tokrat zaupal mojstru besede Dragu Misleju – Mefu, pod glasbo pa se podpisujeta Marko Hrvatin in Mitja Bobič, ki sta poleg Anžeta Langusa Petrovića – Dagija in Mira Buljana sodelovala tudi pri aranžmaju. »Najlepše ideje se pri nas zgodijo povsem spontano,« pripoveduje Gregor. »Z Markom pogosto najprej ustvariva glasbo brez besedila. Ko pa pride čas za zgodbo, skoraj vedno pomisliva na Mefa – res ima neverjeten občutek za besedo, Marko za melodijo, jaz pa poskušam vse skupaj začutiti skozi glas. Ko se vse to sestavi, navadno nastane nekaj zelo iskrenega.« In prav iskrenost je tista, ki prežema videospot, ki je tudi tokrat nastal ob morju. [caption id="attachment_49193" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gregor Ravnik[/caption] Občutek pripadnosti, prijateljstva in varnosti »Lepo počasi pojdi gor, drži se. Kaj je lepo tukaj, Gregor?« so besede, ki zadenejo naravnost v srce že na samem začetku videospota. Med tihimi ulicami na obali se prepletajo prizori današnjega Gregorja ter arhivski video posnetki iz njegovega otroštva. Kot bi se čas ustavil, ko za trenutek ne potrebujemo besedila in se samo prepustimo nostalgiji. Ko odrasel Gregor hodi po ulicah svojega mesta, medtem ko se v kadrih oživljajo spomini na malega dečka, ki je nekoč ravno tam odraščal. »Prihajam iz Ankarana, ampak danes ‘naša ulica’ zame pomeni predvsem občutek,« pravi. »Občutek pripadnosti, prijateljstva in varnosti.« Smeh, jok, skrivalnice v temi in brezskrbni večeri Ko pomisli na otroštvo, se mu najprej pred očmi prikažejo poletni dnevi, polni smeha in igre. »Najprej pomislim na vožnjo s kolesi, na igranje s prijatelji,« se spominja. »Poleti smo bili kar vsi ves čas na ulici. Tekli smo od hiše do hiše, igrali smo se in vmes ušpičili tudi kakšno vragolijo.« Veliko teh spominov je povezanih prav z obalo – s pomoli, igrišči in majhnimi svetovi, kjer so otroci preživeli cele dneve. Prav tam se skriva tudi eden njegovih najzgodnejših glasbenih spominov. »Spomnim se, kako sem kot otrok dobil svojo prvo kaseto. Na njej je bila pesem Lahko noč, Piran. Takrat sem dobil tudi prvi avtogram Anike Horvat,« pripoveduje. »Ta pesem je še danes ena mojih najljubših slovenskih. Vedno jo izjemno rad zapojem tudi na odru.« Dan, ko se ptički ženijo »Moram priznati, da imam Gregorjevo vedno nekako rad, tudi zaradi imena. Nisem pa ga nikoli zares dojemal kot svoj mali praznik. Šele zadnja leta dobiva ta dan nek poseben čar; začenja se pomlad, vsi se na svoj način prebujamo,« pojasnjuje Gregor, in dodaja, da ima Gregorjevo tisto domačo, slovensko toplino, ki jo je čutiti tudi v njegovi glasbi. »Pa tudi v zimzelenih melodijah, ki so me vedno spremljale,« pravi. Pesem V naši ulici je tako poklon otroštvu, prijateljem in družini, ki mu je vedno stala ob strani. »Malo je namenjena tudi meni, ker gre za lep spomin. Malo prijateljem, s katerimi sem odraščal in me še danes poznajo kot tistega živahnega in veselega Gregorja. Ter nenazadnje, seveda, družini.« [caption id="attachment_49194" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Gregor Ravnik[/caption] Spomini, ki jih nosimo v srcu V času, ko se zdi, da življenje teče vse hitreje, nas takšne zgodbe opomnijo, kako dragoceni so prav najpreprostejši trenutki. »Vsi živimo zelo hitro,« razmišlja Gregor. »Takšne pesmi pa so mogoče lahko majhen opomnik, da so ravno ti preprosti trenutki tisti, ki jih najbolj in najdlje nosimo s sabo v srcu.« In ko danes Gregor Ravnik stopa po ulicah svojega Ankarana, se zdi, kot da nekje v ozadju še vedno odmeva otroški smeh. Ne tisti nagajivi – saj zase pravi, da ni bil nagajiv deček, temveč živahen in iskriv otrok. Ostane občutek nostalgije. In misel, da poletje nikoli zares ne mine. Kot da nekje v daljavi še vedno nekdo kliče z balkona: »Gregor, pridi domov – luči v naši ulici so se že prižgale.« The post Gregor Ravnik razkril spomine iz otroštva appeared first on Evrovizija.com .

ZanimivostiSensapred 90 dnevi

ZanimivostiSensapred 90 dnevi

Najlažji trik za odstranjevanje nalepk s kozarcev: potrebujete le eno sestavino

Ste se že kdaj mučili z odstranjevanjem trdovratnih nalepk s kozarcev? Obstaja preprost trik z eno samo sestavino, ki bo to opravilo spremenil v otroško igro.