Vir: STA misli
ponedeljek, 24. november
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v akciji Beseda leta, ki pod vodstvom Simone Klemenčič letos poteka že desetič, ponovno izbira besedo leta. Razglasitev besede in kretnje leta bo 7. januarja. Lani je bil za besedo leta izbran genocid, za kretnjo leta mir.
Društvo restavratorjev Slovenije bo letos podelilo štiri priznanja Mirka Šubica za enkratne dosežke pri ohranjanju kulturne dediščine, predstavljanju in populariziranju konservatorsko-restavratorske stroke ter dve študentski priznanji in častno članstvo. Slovesnost s podelitvijo nagrad bo ob 13. uri v Narodni galeriji.
nedelja, 23. november
Na Gospodarskem razstavišču se bo danes začel 41. Slovenski knjižni sejem s sloganom Branje je potovanje. Založbe bodo ponudile številne novosti, ob tem sejem s predstavitvami knjig in pogovori nudi kar 300 dogodkov. Država v fokusu je Madžarska, mesto v gosteh Celje. Brezplačni dogodki bodo potekali do konca tedna.
Zbirka Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije je bogatejša za novo publikacijo o znamenitem arheološkem najdišču Vače avtorice Bibe Teržan z naslovom Vače II. V publikaciji je prvič objavljena večina arheoloških najdb z najdišča Vače, ki jih hranijo v Naravoslovnem muzeju na Dunaju.
V antropološkem muzeju v Parizu so postavili novo razstavo Mumije, na kateri predstavljajo devet mumificiranih teles iz različnih držav. Razstava združuje pogrebne predmete in znanstveno analizo, v kateri so obravnavali obrede, tehnike ohranjanja in etična vprašanja, povezana z razstavljanjem posmrtnih ostankov človeka.
sobota, 22. november
Občina Črnomelj bo danes dopoldne na njegovi rojstni hiši v Ajdovem zrnu v Črnomlju odkrila spominsko ploščo dramskemu igralcu in umetniku Radku Poliču - Racu. Ta je umrl septembra 2022 v 80. letu starosti, za seboj pa je pustil bogato gledališko, filmsko in radijsko zapuščino.
Med knjižnimi novostmi založbe Krtina je prevod knjige Propad Zahoda francoskega demografa in zgodovinarja Emmanuela Todda, pri Mladinski knjigi pa prevod dela Jasona Hickla Manj je več: Od neomejene rasti k ravnovesju: kako lahko rešimo svet. Založba Pivec je na police dodala roman o odraščanju Ta hude Vanje Hudnik avtorice Cvetke Bevc.
Ameriški fotograf Joel Meyerowitz je prejemnik nagrade za izjemen prispevek v fotografiji. Nagrado v okviru natečaja Sony World Photography Awards podeljujejo posameznikom, ki so s svojim ustvarjanjem sooblikovali zgodovino fotografskega medija. Podelitev bo aprila prihodnje leto.
petek, 21. november
V okviru festivala Liffe je danes v Cankarjevem domu potekala okrogla miza o prednostih in pasteh produkcije mikroproračunskega filma. Sogovorniki so se strinjali, da takšni projekti lahko nudijo več svobode, a so hkrati opozorili na pomen financiranja.
Na festivalu Liffe je v sekciji Predpremiere na ogled film Zemljo krast režiserja Žige Virca. Salonska satira, ki je bila posneta v dveh dnevih, prikazuje, kako imajo ljudje mnenje o vsem, je po četrtkovi projekciji v Kinodvoru povedala scenaristka in producentka Iza Strehar.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bodo drevi odprli razstavi Natura morta in Vizualna arhitektura dvoma. Prva predstavlja umetniški dvojec Small but dangers, ki ga tvorita Mateja Rojc in Simon Hudolin, druga ponuja vpogled v delo umetnika Oliverja Pilića.
Med Perspektive na Liffu se je uvrstil film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Đorđevića, filmski poklon materi, ki je umrla za rakom. Naslov filma Veter, govori mi, ki mu bo sledilo nadaljevanje, se navezuje na mamina prepričanja, da je veter močan, kolikor si želimo, in da lahko vse slabo, kar mu pustimo, odnese stran.
četrtek, 20. november
Združenje splošnih knjižnic je ob današnjem dnevu splošnih knjižnic v Krškem podelilo nagrade za najboljše knjižnične projekte in najboljšega knjižničarja, ustvarjalca bralnih priporočil na portalu dobreknjige.si. Podelitve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je knjižnice označila kot pomemben, nenadomestljiv del družbe.
Na Gospodarskem razstavišču se prihodnji teden začenja Slovenski knjižni sejem (SKS), ki bo v 41. izdaji pod sloganom Branje je potovanje s predstavitvami knjig in literarnimi pogovori med drugim ponudil okoli 300 dogodkov. Država v fokusu je Madžarska, mesto v gosteh pa Celje. Z dodatnim dnem nameravajo preseči lanski rekord s 55.000 obiskovalci.
V Ljubljani se v petek začenja mednarodni festival sodobnega plesa CoFestival. Z uprizoritvami domačih in tujih umetnikov s svežimi koreografskimi pristopi in spremljevalnim programom letos nima tematskega okvirja, se pa ukvarja z javnim časom, objektom in zgodovinskimi parametri plesa, je za STA dejala sokuratorka programa Dragana Alfirević.
Pisatelj Tone Partljič se v novem romanu poglablja v življenje Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Čeprav je v knjigi z naslovom Voranc veliko zgodovine in tudi politike, je v prvi vrsti zgodba o osebnih odnosih. "To je roman o Vorancu in njegovi ženi Mariji," je v sredo na predstavitvi v Mariboru povedal Partljič.
Za glavno nagrado Liffa se letos poteguje tudi film Pav avstrijskega režiserja Bernharda Wengerja. Protagonist njegovega celovečernega prvenca je Matthias, mlad moški, ki ga lahko stranke najamejo, da odigra najrazličnejše vloge v njihovem zasebnem življenju.
sreda, 19. november
Matjaž Zorec je prvi prejemnik nagrade kritiška ost, ki jo je za najboljše literarnokritiško besedilo preteklega leta ustanovilo Društvo slovenskih literarnih kritikov. Podelili so mu jo v torek za besedilo Kaj zmore jezik, v katerem je obravnaval pesniško zbirko Jesenožki Andreje Štepec. Njegova kritika je bila objavljena v reviji Literatura.
Letos je na Liffu na ogled tudi Modra čaplja, celovečerni prvenec kanadske režiserke in scenaristke madžarskih korenin Sophy Romvari, ki temelji na spominih na njeno otroštvo na Vancouvrovem otoku. Producent filma Gabor Osvath je po torkovi projekciji povedal, da je film režiserki omogočil nekakšno katarzo.
V Narodni galeriji bodo drevi odprli razstavo Prebujanje lepote II. Predstavljen bo izbor 185 oljnih slik in akvarelov iz zbirke viktorijanske umetnosti Crowther-Oblak, ki sta jo Narodni galeriji podarila Paul Crowther in Mojca Oblak Crowther.