Nikolaj Kuzanski »nas lahko nauči, da upanje pomeni tudi 'ne vedeti'«. Kakor piše sveti Pavel: »Kajti kdor že vidi, kako bi lahko upal?« (Rim 8,24) Nikolaj Kuzanski ni mogel videti edinosti Cerkve, ki so jo pretresale nasprotujoče si smeri in jo razdelile na vzhodno in zahodno. Ni mogel videti miru v svetu in med verstvi v času, ko se je krščanstvo počutilo ogroženo od zunaj. Medtem ko je potoval kot papežev diplomat, je molil in razmišljal. Zato so njegova dela polna svetlobe. (…) Upati pomeni ne vedeti. Nimamo odgovorov na vsa vprašanja. Imamo pa Jezusa. Sledimo Jezusu. In tako upamo na tisto, česar še ne vidimo. Postanemo ljudstvo, v katerem se nasprotja združujejo v edinost. Kot raziskovalci vstopamo v nov svet Vstalega. Jezus gre pred nami. Učimo se, korak za korakom. To ni pot samo Cerkve, ampak celotnega človeštva. Pot upanja.
Papež Leon XIV., jubilejna avdienca 25. oktobra