Iskanje: francijo
nedelja, 16. november
Tatovi v Franciji ukradli najmanj pol milijona evrov vreden nakit
Francoska policija je v soboto potrdila, da so tatovi v kraju Roubaix v bližini Lilla na severu Francije v sredo vdrli v draguljarno in ukradli nakit, katerega vrednost ocenjujejo na od pol do enega milijona evrov. Preden so tatovi pobegnili z ukradenim nakitom, so draguljarja in njegovo ženo za kratek čas vzeli za talca.
Nov rop v Franciji: ukradli najmanj pol milijona evrov vreden nakit
Pred tem so policisti v Roubaixu na isti dan obravnavali še en incident.
Rop kot iz filma: vdrli v draguljarno, vzeli talca in pobrali drag nakit
Roparji so v Franciji ukradli zelo drag nakit, vreden najmanj pol milijona evrov.
sobota, 15. november
ChatGPT prosila za nasvet in se odselila na jug Francije: "Čudovito je"
Američanka se je preselila v majhno mestece na jugu Francije, potem ko je za nasvet prosila klepetalnega robota na osnovi umetne inteligence ChatGPT.
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje?
Dunaj bo 12., 14. in 16. maja 2026 že tretjič gostil evrovizijsko tekmovanje, okrog katerega se letos še kako govori, predvsem zaradi sodelovanja Izraela, ki je bil zadnji dve leti vpet v krvavo vojno v Gazi. O usodi Izraela je bilo sprva predvideno izredno novembrsko srečanje članic EBU , a so ga po podpisu mirovnega načrta odpovedali oziroma znova prestavili na redno decembrsko skupščino zveze EBU, kjer naj bi le razpravljali o tej problematiki, ne pa tudi glasovali. Avstrijski kancler Christian Stocker je medtem dejal, da razprava o udeležbi Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije meče senco na samo prireditev. Dunaj 2026 Maksimalno 44 držav Kot je že znano se je 1. septembra 2025 začela evrovizijska sezona 2026. 15. septembra je bil prvi rok za prijavo. Kdo vse je oddal prijavo za sodelovanje na ESC 2026 v tem roku vsaj javnosti ni znano. Drugi in s tem zadnji rok pa se izteče decembra 2025. Omenja se 10. december. Po tem datumu (oziroma nekaj dni kasneje) bo tudi uradno znano, kdo vse bo sodeloval na Dunaju 2026. Maksimalno lahko sicer sodeluje 44 držav, od tega 38 v prvem in drugem predizboru (5 držav iz družine velikih pet ter gostiteljica so avtomatsko že v finalu) ter na koncu 26 držav v velikem finalu. Kdo je že rekel da? Zaenkrat ni znan oziroma izbran še noben evrovizijski predstavnik za Dunaj. Je pa do 15. novembra 31 držav javno potrdilo sodelovanje . Te države so: Albanija, Avstrija, Avstralija, Azerbajdžan, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Finska, Francija, Estonija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Moldavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, San Marino, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina ter Velika Britanija. Seveda obstaja tudi tukaj možnost (sicer majhna), da se zaradi vse bolj glasne polemike o sodelovanju Izraela na evrovizijskem tekmovanju kakšna državo iz tega seznama odpove sodelovanju. [caption id="attachment_8584" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="845"] [/media-credit] Seznam sodelujočih televizij uradno še ni znan.[/caption] Pogoj: Nesodelovanje Izraela Še vedno je tukaj kar nekaj držav, ki sodelovanje na 70. Izboru za Pesem Evrovizije 2026 pogojujejo z nesodelovanjem Izraela. Te države so: Slovenija, Islandija, Nizozozemska, Španija, Irska in pa tudi Belgija. Te države bodo svojo odločitev sporočile, ko bo zveza EBU objavila uradni seznam sodelujočih držav na ESC 2026. To se bo zgodilo najkasneje decembra 2025. Preostali (še) čakajo Ob tem ni odveč če za konec še zapišemo, da so nekatere preostale članice zveze EBU, ki še javno niso potrdile sodelovanja, bolj kot ne nejasno in nenkonkretno sporočile, ali bodo sodelovale na Dunaju ali pač ne. Zopet tretje pa molče čakajo. In čakajo ... Stališče RTV Slovenija je, da če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami na Pesmi Evrovizije 2026, Slovenija ne bo sodelovala na jubilejnem glasbenem tekmovanju na Dunaju maja 2026. [caption id="attachment_32010" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV SLO čaka na odločitev zveze EBU.[/caption][poll id="102"] The post Evrovizija 2026: Katere države so že potrdile sodelovanje? appeared first on Evrovizija.com .
Obradović bruha ogenj: Igralci niso normalni, lahko jih je sram
Košarkarji Partizana so si privoščili velik spodrsljaj in izgubili proti Asvelu v Franciji s 88:87. Željko Obradović je po tekmi izgubil živce.
Pri sosedih odpoklicali jajca, ki jih prodajajo tudi v Sloveniji
Z italijanskih kmetij so bila jajca distribuirana na Hrvaško, v Slovenijo, Avstrijo, Francijo, Nemčijo in Monako.
Tudi letos se v francoskem nogometnem pokalu obeta nekaj transkotinentalnih tekem. Na najbolj oddaljeno gostovanje bo tokrat potoval petoligaš FC Mulhouse, ki bo 16.662 km oddaljen od domačega kraja gostoval pri ekipi Magente…
petek, 14. november
Hrvaška s šesto zmago uvrščena na mundial v Severni Ameriki
Iz Evrope sta si kot prvi zagotovili vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu 2026 Anglija in Francija. V petek zvečer si je s šesto zmago to zagotovila še Hrvaška. Ferske otoke je premagala s 3:1. Skupaj je na sedmih tekmah dosegla kar 23 golov. Remi s Poljsko 1:1 je pomenil velik korak k uvrstitvi na mundial v Severno Ameriko za Nizozemsko.
Evropa pod pritiskom hibridnih groženj pripravila odgovor
Obrambni ministri Nemčije, Italije, Francije, Poljske in Velike Britanije so se zavzeli za krepitev sodelovanja v boju proti vdorom dronov in drugim h
Poškodovani Mbappe zapustil Francijo in se vrnil k Realu, glejte, kaj sledi
Francoski nogometni zvezdnik in član Reala Kylian Mbappe predčasno končal z novembrsko reprezentančno akcijo. Več na Ekipa.si
Kylian Mbappe bo izpustil tekmo Francije
Kapetan francoske nogometne reprezentance Kylian Mbappe bo izpustil tekmo Francije v Azerbajdžanu, so sporočili iz francoske zveze. Francija se je že uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Kanadi, Mehiki in ZDA.
Kylian Mbappe je zapustil tabor Francije in se zaradi poškodbe gležnja vrnil v Real Madrid. Francozi so že uvrščeni na SP 2026.
Francija uvrščena, Norveška zmagoslavno, živčni Ronaldo dobil rdeči karton
Francoska nogometna reprezentanca se je uvrstila na svetovno prvenstvo 2026 v ZDA, Kanadi in Mehiki. Norvežane lahko izključi le čudež.
četrtek, 13. november
Mineva deset let od najhujšega terorističnega napada v Franciji
Francija obeležuje 10. obletnico terorističnih napadov v Parizu, ki so terjali 130 življenj. Spominske slovesnosti, ki se jih udeležuje tudi predsedni
V Franciji se spominjajo žrtev terorističnih napadov pred desetimi leti
V Franciji se danes spominjajo terorističnih napadov pred desetimi leti, v katerih je bilo v Parizu in predmestju ubitih 130 ljudi, več kot 350 pa ranjenih. Žrtvam se bodo poklonili z nizom slovesnosti na prizoriščih napadov. Prva je danes potekala pri nogometnem stadionu, udeležil se je je tudi francoski politični vrh.
Soproga ustanovitelja Alibabe kupila nekdanjo ambasado
Cathy Ying Zhang in Jack Ma sta si v zadnjem desetletju zgradila obsežen portfelj nepremičnin od Hongkonga in Singapurja do Francije in ZDA.
sreda, 12. november
Celjski dom bo od petka do nedelje (14. do 16. novembra) tradicionalno gostil mednarodni Vintage swing festival. V sklopu dogodka bodo čez dan potekale plesne delavnice, večeri pa bodo postregli z živo glasbo in veliko plesnega dogajanja. Na večernih koncertih bosta nastopili skupini Hot Sugar band iz Francije in domači The Jackpots, glasbo bodo vrteli […] Prispevek Celjski dom bo ta vikend tradicionalno gostil mednarodni Vintage swing festival je bil objavljen na Novice.si .
Na trajektu pomotoma predvajali film za odrasle
Na trajektu, ki pluje med Francijo in Veliko Britanijo, so po dirki Formule 1 pomotoma predvajali film za odrasle. Vsebini so bili izpostavljeni tudi