Iskanje: nauči
Včeraj
Papež se uči nemško s pomočjo priljubljene aplikacije
Papež Leon XIV. se prek priljubljene aplikacije Duolingo uči nemščine, spoznavanju novega jezika pa se posveča predvsem v nočnih urah, današnje poroča
Papež se s pomočjo Duolinga uči nemščine
Papež Leon XIV. se prek priljubljene aplikacije Duolingo uči nemščine, spoznavanju novega jezika pa se posveča predvsem v nočnih urah, današnje poročanje italijanskega časnika La Repubblica povzemajo tuje tiskovne agencije.
petek, 19. december
Kolektivni ego in kako nas družba uči, da nikoli nismo dovolj
Živimo v času blaginje, a vse več dvoma vase. Kako kolektivni ego, potrošništvo in družbena omrežja hranijo našo potrebo po dokazovanju?
Mlade naučimo, kako pomemben je kolektiv
Brigadir Boštjan Močnik, novi načelnik generalštaba Slovenske vojske o varnosti države in prihodnosti oboroženih sil.
četrtek, 18. december
Bo mož nekdaj umirajoče lepotice postal novi zdravnik Putinove elite?
Nekaj več kot leto dni po begu iz Sirije se nekdanji sirski voditelj Bašar Al Asad uči ruščine in osvežuje svoje medicinsko znanje. To sproža ugibanja o njegovi poklicni prihodnosti. Znano je tudi, kaj se dogaja z njegovo lepo ženo Asmo, ki boleha
Bo mož nekdaj umirajoče lepotice postal novi zdravnik Putinove elite?
Nekaj več kot leto dni po begu iz Sirije se nekdanji sirski voditelj Bašar Al Asad uči ruščine in osvežuje svoje medicinsko znanje. To sproža ugibanja o njegovi poklicni prihodnosti. Znano je tudi, kaj se dogaja z njegovo lepo ženo Asmo, ki boleha za rakom.
Energija zime: čas je za obrat navznoter
Boste letos zimo preživeli v boju proti njej – ali ji boste dovolili, da vas nauči počitka. Ko sprejmemo energijo posamezne sezone, ustvarimo prostor za skrb zase.
Iz napak se učimo in tudi mi smo jih v zadnjih nekaj letih naredili kar nekaj. Da se vam ne bo treba učiti iz lastnih, smo nekaj najpogostejših zbrali spodaj, da se jim boste v novem letu lahko izognili tudi vi. Podcenjevanje lokalne kulture in običajev Med raziskovanjem sveta bodimo pozorni na lokalne običaje, kulturo […] Preberi več The post 10 zoprnih popotniških napak, ki jih v 2026 ne bomo več počeli appeared first on Vandraj .
Je doba narcizma dosegla svoj vrhunec?
Zgodovina nas uči, da vsaka skrajnost sčasoma rodi svoje nasprotje. Ko senca postane pretežka, se začne prebujati svetloba. In prav to se danes dogaja na ravni odnosov, vrednot in čustvene zavesti. Nekateri pravijo, da je doba narcizma, ki je dolgo krojila pravila igre, že dosegla svoj vrhunec.
sreda, 17. december
Preizkusi svoje znanje in se nauči kaj novega
ponedeljek, 15. december
»Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim, in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje!«
Molitev izvira iz zgodnjih tridesetih let 20. stoletja in jo je napisal ameriški protestantski teolog Reinhold Niebuhr (1892–1971). Postala je široko znana v štiridesetih letih 20. stoletja, v okoliščinah pomanjkanja, družbenih spopadov in kriz. Gre za filozofijo ravnotežja med kontrolo in predajanjem, ki nas uči, kako živeti v skladu z realnostjo. Ni samo prošnja k višji sili, ampak vabilo k notranji transformaciji: od frustracije k miru, od nemoči k moči, od razpršenosti k osredotočanju na tisto, kar lahko spremenimo.
Tožilstvo preučuje možnost, da preiskavo Šutarjeve smrti razširi na novega osumljenca
Po petkovi odpravi pripora za 21-letnega Sabrijana Jurkoviča, ki ga je policija prijela po napadu na Aleša Šutarja, tožilstvo po informacijah N1 preuč
V praznični epizodi Zdrave pameti se naučimo, kako na telesu prijazen način prestati bogate decembrske večerje
Praznični čas skoraj neizogibno pomeni tudi več kaloričnega vnosa. Bogate družinske večerje, neštete sladice pa tudi več razlogov za popivanje. Vse to lahko vodi do pridobivanja odvečnih kilogramov, motenj v prebavi in slabšega splošnega počutja. Kako torej k praznikom pristopiti – z zdravo pametjo?
nedelja, 14. december
5 tipov toksičnih ljudi, ki jih boste srečali v službi
V življenju bomo srečali veliko ljudi, ki nas bodo oblikovali. Med njimi bodo tudi toksični ljudje in z njimi je težko. Ključno je, da se jih naučite prepoznati – ker se je bolje umakniti.
sobota, 13. december
Martin Green, direktor Evrovizije: Tudi nam je mar
Direktor evrovizijskega tekmovanja, Martin Green , je objavil odprto pismo. V njem se odziva na burne razprave in dogajanja, povezana s prihajajočim izborom. Green se odziva na napetosti in kritike oboževalcev Green je priznal, da organizatorji razumejo razočaranje tistih, ki so izrazili nezadovoljstvo. »Slišimo vas in razumemo, zakaj čutite tako močno. Tudi nam je mar,« je zapisal. V pismu poudarja, da je Evrovizija nastala pred sedmimi desetletji v razdeljeni Evropi kot simbol miru, upanja in povezovanja. Ta temeljna ideja se ni spremenila: kljub vojnam, političnim spremembam in preoblikovanju meja je tekmovanje ostalo redko mesto enotnosti. »Le če ostanemo zvesti pravilom, lahko Evrovizija še naprej povezuje ljudi ne glede na razlike,« opozarja in obljublja, da bodo prihodnje leto vsi sodelujoči morali spoštovati pravila brez izjem. [caption id="attachment_47910" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Direktor Evrovizije pri zvezi EBU je podal izjavo.[/caption] Spoštovanje odločitev držav in zaveza prihodnosti V pismu se Green posebej obrača na oboževalce v državah, ki letos ne sodelujejo – med njimi Slovenijo, Irsko, Španijo, Islandijo in Nizozemsko. Njihove odločitve opisuje kot izraz dostojanstva in samostojnega razmisleka, organizacija pa jih v celoti spoštuje. Poudarja tudi, da EBU ostaja odprta za sodelovanje in si želi, da se omenjene države čim prej vrnejo na oder Evrovizije. Srce Evrovizije so oboževalci Ob koncu pisma Green spomni, da so jedro tekmovanja njegovi oboževalci, umetniki in delegacije, ki z ljubeznijo do glasbe ustvarjajo skupnost, širšo od samih meja Evrope. Organizatorji si zato prizadevajo, da Evrovizija tudi v prihodnjih desetletjih ostane prostor, kjer nastajajo prijateljstva, kjer se učimo jezikov, odkrivamo nove žanre in izkusimo moč povezovanja. »V zahtevnem svetu imamo privilegij ponuditi prostor, kjer glasba povezuje,« sklene Green in oboževalcem po vsem svetu sporoči: »Še naprej bomo združeni z glasbo.« [caption id="attachment_46766" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dunaj bo gostil ESC 2026.[/caption] The post Martin Green, direktor Evrovizije: Tudi nam je mar appeared first on Evrovizija.com .
petek, 12. december
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.: Če spanja ne bi potrebovali, bi bila to največja evolucijska napaka
Ste se že kdaj premetavali po postelji, opazovali, kako minute bežijo, misli pa kar nočejo utihniti? Čeprav spanje pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, je v resnici ena najpomembnejših osnov našega zdravja in dobrega počutja. Vpliva na to, kako se naše telo bori proti okužbam, kako razmišljamo, vozimo, se učimo, delujemo v službi in – kot poudarja ena vodilnih evropskih strokovnjakinj za medicino spanja – celo na to, kako bomo ostareli. V Spotkastu je prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. razkrila, zakaj je spanje temelj, brez katerega se telesno in duševno življenje hitro začne lomiti, ter kako hitro se lahko znajdemo v začaranem krogu nespečnosti.
Kaj se zgodi, ko pogovori z roboti postanejo “boljši” od pogovorov z ljudmi?
Strokovnjaki so zaskrbljeni, ker se ljudje zaradi osamljenosti vse več pogovarjajo z robotskimi klepetalniki z umetno inteligenco (AI chatbots). Generacija se uči vzpostavljati čustvene vezi z entitetami, ki nimajo sposobnosti za empatijo in skrb. The post Kaj se zgodi, ko pogovori z roboti postanejo “boljši” od pogovorov z ljudmi? appeared first on Med.Over.Net .
V zimskih mesecih je manj možnosti za rekreacijo na prostem. Vseeno lahko poleg pohodov, ki so aktualni v vseh letnih časih, izbiramo med različnimi zimskimi dejavnostmi. Ena takšnih je drsanje. Zadnjih nekaj let so temperature nekoliko previsoke, da bi uživali na naravnih drsališčih, zato ima vedno več krajev v Sloveniji umetna drsališča. Marsikje imajo obiskovalci tudi možnost izposoje drsalk. Večinoma je uporaba drsališča plačljiva, najdejo pa se tudi drsališča, kjer lahko obiskovalci drsajo brezplačno. Na spletni strani: https://kamzmulcem.si/ je dostopen aktualen seznam drsališč v Sloveniji. Za najmlajše drsalce je priporočljivo, da med drsanjem uporabljajo čelado. Na večini drsališč imajo napisan hišni red, ki ga morajo drsalci upoštevati. Tudi tam, kjer tega nimajo, pa je prav, da se obiskovalci na drsališču primerno obnašajo. Nekaj pravil:
• Na ledeno ploskev je prepovedano vstopati brez drsalk. To še posebej velja za starše, ki brez sramu v umazanih čevljih učijo svoje malčke...
Zahvalna nedelja nas posebej nagovarja, da se zahvalimo Gospodu. Pomaga nam, da pozitivno gledamo na življenje, opazimo uslišane molitve, lažje sprejmemo preizkušnje in v njih najdemo smisel. Hvaležnost pomaga, da se pomiri jeza in vsa nesoglasja postanejo nesmiselna. Vera nas uči, da se zavemo, koliko darov imamo, zato je naše življenje tako lepo. Hvaležnost nam pomaga spoznavati Boga. Ko se k Njemu obračamo z zahvalo, nam daje spoznanje, kako ljubeč in skrben je do nas. Branka Šket
V zgodovini so narodi, ki so znali posnemati uspešne, napredovali. Rimljani so prevzeli grško znanost ter jo okrepili s pravnim redom. V 20. stoletju so azijski tigri posnemali Zahod in ZDA ter iz revščine dosegli blaginjo. Slovenija ima obdobja na posnemanju temelječe rasti in obdobja propadanja, ki je bilo predvsem posledica oblastne domišljavosti. V Avstro-Ogrski so industrijske blaginje prišle k nam z zamudo zaradi perifernega položaja. Po prvi vojni smo v Jugoslaviji hitreje dohitevali severne sosede. Naša industrializacija je temeljila na zgledovanju po uspešnejših in bolj razvitih.
Komunisti, izšolani v Moskvi, so najprej vsiljevali za blaginjo škodljiv sovjetski gospodarski model. Ko so se skregali s Stalinom, pa so namesto posnemanja cvetoče zahodne Evrope izumljali »izboljšano« komunistično gospodarstvo. Usodna domišljavost je vodila v zaostajanje; po »izumitelju« Kardelju so servilni ljubljanski domišljavci celo poimenovali univerzo.
Po osamosvojitvi smo se vse do prevzema...