Iskanje: nuša
ponedeljek, 17. november
Nuša Rojs presenetila javnost – predstavila je novo, in to ravno danes
Nuša Rojs, slovenska pevka, ki jo širša javnost pozna iz šova Hrvaški sanjski moški, kjer je tudi zmagala, je danes razveselila svoje poslušalce z novo pesmijo. Čeprav se romanca s “sanjskim” ni nadaljevala, je izkušnja zanjo pomenila veliko življenjsko lekcijo, svojo pot pa je samozavestno usmerila v glasbo. Ob izidu nove pesmi je Nuša razložila, […] Nuša Rojs presenetila javnost – predstavila je novo, in to ravno danes was first posted on 17 novembra, 2025 at 4:45 pop.
Pesem govori o prelomni točki. O trenutku, ko človek spozna svojo vrednost in reče odločen »ne« izkoriščanju, manipulaciji in poniževanju. »Ko se obrneš in odkorakaš po svoji poti naprej, ko začutiš olajšanje in srečo, veš, da bo šlo samo še navzgor,« odločno dodaja pevka. Za aranžma je poskrbel Luka Radaković – Rale, s katerim je …
Od Sanjskega moškega do pevke: "Ko sem ugotovila, da moj bivši sploh ni več moj tip, sem dojela, da sem končno zrasla"
Radijska voditeljica, pevka in zmagovalka resničnostnega šova Sanjski moški Hrvaške Nuša Rojs predstavlja novo skladbo Nisi moj tip, s katero odpira poglavje o samospoznanju, osebni rasti in pogumu, da rečeš ne vsemu, kar te ne osrečuje.
nedelja, 16. november
Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni
V Domu kulture Velenje je zazvenelo 11 izbranih skladb Festivala slovenskega šansona. Podeljena je bila tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo je prejel Dušan Hren. Prireditev so poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. [caption id="attachment_47655" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Vita Mavrič[/caption] Na razpis je prispelo 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki so se tokrat predstavili na festivalskem odru. Enajst novih šansonov Za nagrade so se potegovali: Matjaž Romih s skladbo Hohštapler, Cafe Noisette s skladbo Soška, Ana Mezgec in Nakana s šansonom Parkiram, s skladbo Avtobus št. 6 je nastopila Saša Lešnjek. V izboru so bili tudi Nina Virant in skladba Vedno je pa tvoje lice, Urška Bergant in Zlati časi, Ana Maria Mitić z Odo vodovodarju in Žigan Kranjčan s šansonom Zrcalo. Zasedba Uglašeni se je predstavila s skladbo Zdaj je čas za naju dva, Primož Vidovič se je predstavil s skladbo Kruha in iger, Jure Ivanušič in Nordunk pa z Zrcalom družbe. Podeljene festivalske nagrade Na Festivalu slovenskega šansona so bile podeljene štiri festivalske nagrade, in sicer velika nagrada slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti, nagrada za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo glasbo in nagrada za najbolj obetavnega mladega avtorja ali izvajalca. Nagrado za najboljši šanson v celoti je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi Uglašenih. Nagrado za najboljše besedilo je prejel šanson Zrcalo, Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejel šanson Parkiram, Ane Mezgec in Nakane. Nagrado za obetavno mlado izvajalko pa je prejela Saša Lešnjek, ki je zapela šanson Avtobus št. 6. [caption id="attachment_47653" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Ofentavšek in zasedba Uglašeni[/caption] [caption id="attachment_47649" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Brata Krajnčan[/caption] [caption id="attachment_47651" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Mezgec in Nakana[/caption] [caption id="attachment_47650" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Kdo so zmagovalci - Uglašeni? Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic (glej video spodaj), tokrat pa sta se vrnila z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. https://www.youtube.com/watch?v=7bPUmbj4dqE&list=RD7bPUmbj4dqE&start_radio=1 V sklopu Festivala slovenskega šansona pa je bila podeljena tudi nagrada Franeta Milčinskega – Ježka. Žirija za podelitev nagrade ki so jo sestavljali Ana Duša – predsednica, Ana Jurc, Barbara Kapelj, Maja Kač, Ingrid Kovač Brus, Dajana Makovec, Simona Moličnik, Boštjan Narat in Janez Pirc se je odločila, da letošnjo nagrado Franeta Milčinskega – Ježka prejme Dušan Hren. [caption id="attachment_47646" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dušan Hren[/caption] The post Na festival slovenskega šansona 2025 slavila zasedba Uglašeni appeared first on Evrovizija.com .
Včeraj je v Majšperku potekala državna revija poustvarjalcev ljudskega izročila Napev Odsev, na kateri so izjemno odpeli tudi Vaški pobi z Nušo in Zalo. Preberi članek: Vaški pobi odlično nastopili na državni pevski reviji na portalu Koroške Novice .
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 13. november
V soboto bo v Majperku potekala državna revija, kjer bodo barve Koroške zastopali Vaški pobi z Nušo in Zalo ter KPD Kovač Lija Vuhred. Preberi članek: V soboto se bodo na državni pevski prireditvi predstavili Vaški pobi z Nušo in Zalo ter KPD Kovač Lija Vuhred na portalu Koroške Novice .
ponedeljek, 10. november
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
sobota, 8. november
Poglejte sporočilo v brskalniku GALERIJA KRESIJA IN ATRIJI LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE Nuša Lapajne: Lab 1 Umetnica Nuša Lapajne je tradicionalno slikovno polje spremenila v eksperimentalni laboratorium notranjih dialogov in psiholoških stanj. Linija postane iskrena izpoved dvoma ali poguma, včasih neznosne tišine in praznine, spet drugič bolečega hrupa. Nastala risba je prevajalec med vidnim in nevidnim, […]
sreda, 29. oktober
Nuši Lesar ob tem ni lahko, posledice nosi po oddaji
Nuša Lesar je pred takšnimi oddajami vedno malce na trnih. Voditeljica Nuša Lesar je z nami že večkrat delila utrinke iz snemalnega studia, kjer nastajajo oddaje. Nazadnje je pokazala, kako poskrbi, da jo je ob tem čim bolj udobno, zdaj pa je razkrila, kaj ji pri njenem delu predstavlja največji izziv. Dnevi, kot je bil […] Nuši Lesar ob tem ni lahko, posledice nosi po oddaji was first posted on 29 oktobra, 2025 at 2:00 pop.
torek, 28. oktober
Nuša Derenda prva slovenska glasbenica, ki je posnela videospot v ... (VIDEO) Zabava S. U. Tor, 10/28/2025 - 07:11 Nuša Derenda piše novo poglavje: Pleši z nami je pesem svetlobe.
ponedeljek, 27. oktober
Odličen teden slovenskih rokometašic, vrnitev Tjaše Stanko
Po reprezentančnem premoru se je na igrišče dokončno vrnila slovenska kapetanka Tjaša Stanko in že dosegla prve zadetke. V preteklem tednu so se izkazale tudi Nuša Fegic, Ema Hrvatin in Živa Čopi, ki pa se je žal tudi poškodovala. Med slovenskimi rokometnimi reprezentanti sta izstopala Matic Grošelj in Domen Makuc, so v tedenskem pregledu zapisali pri Rokometni zvezi Slovenije.
nedelja, 26. oktober
Nuša Derenda in Eva Boto: Smeh na račun centimetrov (Suzy)
Korošica ne skriva, da je od nekdaj velika Nušina oboževalka.
sobota, 25. oktober
Nuša Derenda: Energija, ki nikoli ne ugasne
Že več kot tri desetletja s svojim glasom, toplino in profesionalnostjo osvaja slovensko občinstvo. Letos se vrača z novo pesmijo Pleši z nami.
petek, 24. oktober
Nuša Derenda iskreno: »Že dolga leta sva tim ...«
Je prva slovenska glasbenica, ki je posnela videospot v gledališki dvorani Odiseje
četrtek, 23. oktober
Nuša Derenda iskreno o največji rani, ki se še ni zacelila
Nuša Derenda se po nekaj letih ustvarjalnega zorenja vrača zrelejša, a ne samo kot glasbenica, ampak kot ženska, ki se je znova našla v svetlobi, moči in eleganci. Še močnejši kot prej.
Nuša Derenda: Če je Energy govorila o moči, Pleši z nami govori o svobodi
Nuša Derenda se po 25 letih od evrovizijske skladbe Energy vrača močnejša, svobodnejša in bolj iskrena kot kadarkoli, in sicer z novo skladbo Pleši z nami, ki združuje preteklost in prihodnost. Glasba, ki ne tekmuje, temveč pleše. Ko Nuša Derenda danes stopi na oder, v njenih očeh ni več tekmovalne napetosti, kakršna jo je prevzemala na evrovizijskem odru, temveč notranji mir. Mir, ki se rodi šele takrat, ko človek prehodi svojo pot, pade, vstane in si upa spet zapeti. In odpeti. Tokrat ne več zato, da bi prepričal druge, ampak da bi objel sebe. [caption id="attachment_47400" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Derenda[/caption] Novo poglavje Nova skladba Nuše Derenda Pleši z nami ni le povratek ene najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenih ikon, temveč simbol novega poglavja. Poglavja, ki diha z lahkotnostjo, drznostjo in zavedanjem, da moč ni v glasnosti, ampak v prisotnosti. Skladba je nastala v tesnem ustvarjalnem sodelovanju z možem Frenkom Derenda, s katerim že vrsto let tvorita nepremagljiv glasbeni tandem. »S Frenkom sva že dolga leta tim, tako na odru kot v življenju. Morda ravno zato, ker sva toliko prehodila skupaj, danes v glasbo vlagava več iskrenosti, razumevanja in miru. In mislim, da se to sliši,« pravi Nuša, ki skladbo vidi kot simbol notranje prenove in opolnomočenja. Nuša in Frenk sta k ustvarjanju povabila mlado ekipo, ki je projektu vdihnila sodoben zven in svež pogled, pri tem pa ohranila toplino in pristnost, ki sta Nušin zaščitni znak. Skladbo je napisal Kristijan Crnica – Kikifly, sproduciral pa Matej Pečaver v sodelovanju s Kevinom Koradinom. »Prišel je trenutek, ko sem začutila, da sem pripravljena deliti novo poglavje – mirnejše, a še vedno polno energije,« pravi Nuša, ki ob tem še doda: »V preteklosti sem pogosto tekla za cilji, zdaj pa vem, da prava moč pride, ko se ustaviš in prisluhneš sebi.« Nova Nuša – ženska, ki diha z življenjem Če je nekoč pela o moči, zdaj lahko poje o svobodi. Če je nekoč iskala potrditev v lestvicah, jo danes išče v iskrenosti in iskrivosti. »To je Nuša, ki se ne boji pokazati nežnosti in hkrati odločnosti,« pove brez zadržkov. »Nuša, ki zna reči ne, ko je treba, in ki se zna ustaviti, zadihati in uživati v trenutku. Ne iščem več potrditve v številkah – ampak v občutku, da sem zvesta sebi.« Skladba Pleši z nami je nastala iz notranje želje po radosti in svetlobi. Z novim, sodobnejšim zvokom, a toplino, ki jo poslušalci slišijo že v prvem tonu njenega glasu. »Želela sem sodoben zvok, a s toplino, ki jo ljudje povezujejo z mano,« pove. »Pleši z nami je moj most med preteklostjo in sedanjostjo – Energy vibracije v novi, bolj življenjski obliki.« [caption id="attachment_47399" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Osebni album" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Derenda[/caption] Nikoli ni prepozno. Glasba nima rokov. Čeprav je od Evrovizije minilo že skoraj 25 let, je spomin na tisti trenutek še vedno živ. »Spomnim se tistega vznemirjenja, občutka ponosa, ko sem stala na odru in pela iz srca,« se nasmehne. »To je bil trenutek, ki me je zaznamoval za vedno.« A če je bila Energy njena prva lekcija o moči, je Pleši z nami njena zgodba o svobodi. »Energy je temelj, na katerem stojim. Pleši z nami je nadaljevanje iste zgodbe – samo z osveženim pogledom. Če je Energy govorila o moči, potem Pleši z nami govori o svobodi.« Ko govori o Evroviziji, njen glas postane mehak, a trden. »Evrovizija me je naučila poguma. Da se moraš postaviti zase, verjeti v svoje sposobnosti, a hkrati ostati ponižen. V meni je prebudila tisto notranjo iskrico, ki me vodi še danes.« Pleši, ne razmišljaj preveč. Življenje je lepo. To je stavek, ki ga sama sebi večkrat šepne v uho, kot opomnik, da je vredno uživati vsak trenutek. In poje ga tudi v refrenu nove skladbe. »Takšen pogovor vsi včasih potrebujemo. Da se spomnimo, da je življenje ples, ne tekmovanje.« Zato Pleši z nami ni le pesem, temveč povabilo. Povabilo h gibanju, k sprejemanju in k pristnosti. »Če pesem ne nagovori mene, je ne morem iskreno predati drugim,« poudari. »Pleši z nami govori tudi meni - da je sreča v malih stvareh, v trenutkih, ko si dovolimo biti to, kar smo.« https://www.youtube.com/watch?v=594-vnEZE4o&list=RD594-vnEZE4o&start_radio=1 Od Energy do svobode Ko se danes ozre nazaj, v trenutke, ko je kot mlada pevka z bleščečim nasmehom zastopala Slovenijo na največjem evropskem glasbenem odru, se nasmehne. »Takrat sem pela z močjo glasu,« pravi. »Danes bi pela z močjo izkušnje.« In če bi se lahko vrnila v tisti trenutek pred nastopom, bi si šepnila: »Uživaj. Dihaj. To je tvoj trenutek.« Zrelejša, svobodnejša, a še vedno – Nuša »Želim, da ljudje razumejo, da sem še vedno tu – iskrena, strastna, predana glasbi. Da sem ženska, ki verjame v nove začetke in ki želi ljudem predajati energijo, svetlobo in, kolikor preprosto že zveni, zabavo.« In ko reče: Pleši z nami, to ni le povabilo k poslušanju nove skladbe. To je poziv – da se povežemo, da spet začutimo tisto čisto veselje, zaradi katerega smo sploh začeli poslušati glasbo. »Nikoli ni prepozno. Glasba nima rokov,« še enkrat ponovi. »Ko jo imaš v sebi, preprosto mora ven.« V videospotu se Nuša prepusti ritmu srca in plesa. Kamera jo ujame v gibanju, v spontanosti, v trenutkih, ko se glasba in življenje zlijeta v eno. Gledalca in poslušalca odpelje nazaj v čase, ko smo plesali po diskotekah ob soju disko luči, retro napisov in nepozabnih ritmov, ki so nas klicali na zabavo že od daleč. Spot prežema nostalgija, a tudi sodobna energija – sporočilo, da se sreča skriva v gibanju, v nasmehu, v trenutku, ko si dovoliš spet zaplesati. Ko pesem in slika združita moči, je nemogoče ostati ravnodušen. Pleši z nami te preprosto dvigne. Za konec ... Prihaja Back to Energy Skladba Pleši z nami namreč napoveduje začetek Nušinega projekta Back to Energy. V sklopu tega se bo prihodnje leto zgodil ponovni izid prenovljene različice skladbe Energy, ki bo praznovala 25 let od najboljše uvrstitve Slovenije na pesmi Evrovizije. Nuša obljublja povsem novo ero, s katero se bo tudi sama vrnila k bolj energičnim skladbam. V tem slogu pa bo izšel Back to Energy vinilni album. [caption id="attachment_47401" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Tibor Golob" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nuša Derenda[/caption] The post Nuša Derenda: Če je Energy govorila o moči, Pleši z nami govori o svobodi appeared first on Evrovizija.com .
torek, 21. oktober
Nuša Lesar je zaradi tega sina postavila na drugo mesto
Nuša Lesar je tokrat sebe dala pred sina. Če smo pred kratkim pisali o tem, kakšna se je Nuša sprehajala po studiu, bomo tokrat pisali o tem, kakšna se je sprehajala zunaj in kaj je pravzaprav počela. Nuša je namreč z nami delila fotografijo, na kateri je skupaj s sinom uživala v dežnem oblačilu, saj […] Nuša Lesar je zaradi tega sina postavila na drugo mesto was first posted on 21 oktobra, 2025 at 7:00 pop.
nedelja, 19. oktober
Ta razlika med dvema zelo znanima slovenskima pevkama je neverjetna
Dve izjemni slovenski pevki, obe z močnim glasom in bogato kariero, a povsem različni. Nuša Derenda in Eva Boto. Na nedavnem nastopu sta se srečali in poskrbeli za ganljiv trenutek, ki je raznežil številne Eva Boto je ob skupni fotografiji z Nušo na družbenih omrežjih zapisala, da je bila Nuša njen idol že od otroštva. […] Ta razlika med dvema zelo znanima slovenskima pevkama je neverjetna was first posted on 19 oktobra, 2025 at 8:00 dop.
četrtek, 16. oktober
Modni radar revije Suzy: poglejte, koga je ujel (FOTO)
Ujel je Nušo Lesar in Gregorja Krušiča, Denisa in Ano Avdić ter Petra Čeferina in Rijo Čič.